| Guy Debord
|
|---|
 |
| Rojstvo
| Guy-Ernest Debord
28. december
1931
(
{{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Pariz
[4]
|
|---|
| Smrt
| 30. november
1994
(
{{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
(62 let)
Bellevue-la-Montagne
[d]
|
|---|
| Dr?avljanstvo
| 
Francija
[5]
|
|---|
| Poklic
| filmski ustvarjalec
,
filozof
,
filmski re?iser
,
grafi?ni oblikovalec
,
scenarist
,
esejist
,
pisatelj
,
avtobiograf
,
prevajalec
,
mirovni aktivist
,
oblikovalec iger
,
vizualni umetnik
|
|---|
| Podpis
|  |
|---|
Guy Louis Debord
,
francoski
marksisti?ni
teoretik,
filozof
,
filmski
ustvarjalec, *
28. december
1931
,
Pariz
,
Francija
, †
30. november
1994
,
Bellevue-la-Montagne
,
Haute-Loire
, Francija.
V javnosti je poznan po delu
Dru?ba spektakla
(La Societe du spectacle, 1967). Bil je ?lan organizacije
Lettrisme International
, ustanovitelj ene od njenih frakcij in ustanovitveni ?lan
Situacionisti?ne Internacionale
(
Situationist International
,
SI
). Prav tako je bil nekaj ?asa ?lan skupine
Socializem ali barbarstvo
(
Socialisme ou Barbarie
).
Guy Debord je bil rojen v Parizu leta 1931. O?e Martial je umrl v Debordovi mladosti, njegova mati, Paulette Rossi, pa ga je poslala ?ivet k babici v dru?insko vilo v Italijo. Med drugo svetovno vojno so Rossijevi zapustili vilo in za?eli potovati od mesta do mesta. Debord je obiskoval vi?jo ?olo v
Cannesu
, kjer se je za?el zanimati za filme in vandalizem. v mladih letih je Debord aktivno nasprotoval
francoski vojni
v Al?iriji in se pridru?il protivojnim protestom v Parizu. Debord je za?el s ?tudijem prava v Parizu, a ?tudija ni dokon?al, s tem pa se je tudi za?ela njegova pisateljska kariera.
Vklju?enost z organizacijo Lettrisme
[
uredi
|
uredi kodo
]
Guy Debord se je pridru?il organizaciji Lettrisme pri devetnajstih letih. Organizacijo je diktatorsko vodil avantgardni umetnik
Isidore Isou
, dokler dogovorjen razkol ni spodkopal njegove avtoritete. Razkol je prinesel vzpon razli?nih frakcij organizacije; eno od njih je vodil Debord. V ?estdesetih je Debord vodil skupino Situacionisti?na internacionala, ki je vplivala na pari?ko vstajo leta
1968
, med katero je sodeloval tudi pri ?tudentski okupaciji Sorbone. Nekateri menijo, da sta bila njegova knjiga ≫Dru?ba spektakla≪, ki je iz?la leto dni prej, povod za okupacijo.
Debordova najbolj znani deli
Dru?ba spektakla
in
Komentarji
k omenjeni knjigi
[6]
. Poleg teh del je napisal mnogo avtobiografskih knjig, med drugim Memoires, Penegyrique, Cette Mauvaise Reputation in Considerations sur lassassinat de Gerard Lebovic. Bil je tudi avtor ?tevilnih kratkih ?lankov, v?asih anonimnih, za revije Potlatch, Les Levres Nues, Les Chats Sont Verts in Internationale Situationniste.
Dru?ba spektakla
je bila napisana v nekak?ni prozi, za razliko od ostalih del te narave tistega ?asa. Za Deborda je to delo materializiran pogled na svet in po njegovih besedah: "soumet les etres humains" (izpostavlja ?love?ka bitja seme sebi).
Deborda je globoko motila hegemonija vlad in medijev v vsakdanjem ?ivljenju skozi mno?i?no proizvodnjo in porabo. Kritiziral je tako kapitalizem Zahoda, kot diktatorski komunizem Vzhoda, zaradi pomanjkanja avtonomije, ki jo posamezniku omogo?ata vrsti vladne strukture. Debord je domneval, da je odtujitev pridobila nov pomen s pomo?jo invazivnih sil ≫spektakla≪ - dru?benega odnosa med ljudmi, ki jih posredujejo slike, katere sestavljajo mediji, ogla?evanje in sodobna kultura. Velik vpliv na Debordovo delo je imela semiotika, zlasti delo
Rolanda Barthesa
, ki je prvi gledal na dru?bo kot ≫spektakel≪ in podrobno preu?eval politi?no funkcijo mode.
V
Dru?bi spektakla
Debord sledi razvoju sodobne dru?be, v kateri je bilo avtenti?no dru?abno ?ivljenje nadome??eno le z njeno iluzijo. Debord trdi, da se lahko zgodovina dru?benega ?ivljenja razume kot upad iz bivanje v imetje. S tem dobrine dokon?no kon?ajo svoj prevzem dru?be. Pravi, da "spektakel" ni kola? slik, temve? dru?beno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo slike v medijih.
O Debordu je napisanih mnogo biografij, pesmi in likovnih del, od katerih so mnoga katalogizirana v bibliografiji Shigenobu Gonzalavesa ≫Guy Debor ou la Beaute du Begatif≪.
Debord se je za?el zanimati za film konec 1940-ih, ko je ?ivel v Cannesu. Dejal je, da mu je bilo v mladih letih dovoljeno le malo drugega, kot pa obiskovati filme.
Hurlements en faveur de Sade 1952
Sur le passage de quelques personnes a travers une assez courte unite de temps 1959
Critique de la separation (Critique of Separation) 1961 (kratek film, Dansk-Fransk Experimentalfilmskompagni)
La Societe du spectacle 1973 (Simar Films)
Refutation de tous les judgements, tant elogieux qu’hostiles, qui ont ete jusqu’ici portes sur le film ≪ La Societe du spectacle ≫ (short film, Simar Films)
In girum imus nocte et consumimur igni (fr) (Simar Films) 1978 - To delo naj bi bilo Debordovo zadnje , zato je ve?inoma avtobiografsko. Guy Debord, son art, son temps 1994 (a "sabotage television film" Guy Debord in Brigitte Cornand, Canal Plus)
Tik pred smrtjo je Debord posnel dokumentarni film, ≫Son art et son temps" (njegova umetnost in njegovi ?asi), ki ga pa ni objavil. Ta avtobiografija je osredoto?ena na socialne probleme v Parizu v devetdesetih letih. Nekateri namigujejo, da je njegov tema?en opis tega obdobja nekak?no poslovilno pismo. Debordova zloraba alkohola je imela negativne u?inke na njegovo zdravje, ter ga vodila v polinevritis. 30. novembra 1994 je storil samomor, domnevno zaradi muk, ki mu jih je prizadejala bolezen.
Debordov samomor je zelo kontroverzen in ?e danes nejasen. Nekateri pravijo, da je bilo to revolucionarno dajanje, povezano z njegovo kariero. Mislijo tudi, da je Debord ?util brezup do prav tiste dru?be, ki je ?elel izpostaviti.
Guy Debord and the Situationists.internet.citirano 30.11.2017. Dostopno na spletnem naslovu:
https://catless.ncl.ac.uk/Obituary/debord.html
Guy Debord: The Society of the spectacle- 1973.citirano 31.1.2018.dostopno na spletnem naslovu:
https://www.youtube.com/watch?v=UKRDY88eXQU
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|