Gosenica

Za kovinske trakove za premikanje te?kih vozil glej Gosenice .

Gosenice so li?inke metuljev . Telo gosenic je v splo?nem mehko, cevaste oblike, z jasno ?lenjenima oprsjem in zadkom . Na oprsju so trije pari nog. Zadek, zgrajen iz desetih ?lenov nosi od dva do pet parov mesnatih izrastkov, podobnih nogam, ki pa niso ?lenjene in imajo druga?en izvor kot prave noge. Imenujemo jih pano?ice . Poleg nog na oprsju je edini trdni del telesa hitinasta kapsula, ki obdaja glavo in vsebuje tudi mo?ne ?eljusti, prilagojene za grizenje ter ?ve?enje. Po teh lastnostih uvr??amo gosenice med t. i. eruciformne li?inke, kamor poleg njih uvr??amo ?e podobne li?inke nekaterih mladoletnic in ko?ekrilcev . Posebej li?inke rastlinskih os ( podred Symphyta) je enostavno zamenjati za gosenice, vendar imajo pano?ice na vseh ?lenih zadka, li?inke mladoletnic pa so brez njih. Znotraj reda metuljev lahko lo?imo gosenice po ?tevilu in razporeditvi pano?ic, za katere je zna?ilen tudi ?op dlak, razporejenih v krog, na koncu. Z njimi se gosenice oprijemajo podlage.

Metulji so ?u?elke s popolno preobrazbo . Gosenice med razvojem hitro rastejo in se do konca stadija li?inke ?tiri- do petkrat levijo . Na koncu obmirujejo in se zabubijo ter preobrazijo v odraslega metulja.

Ekologija [ uredi | uredi kodo ]

?opi oprijemalnih dlak na pano?icah gosenice

Gosenice so skoraj izklju?no rastlinojede , izjema so le li?inke pedicev iz rodu Euphitecia , ki lovijo druge ?u?elke . V kmetijstvu so gosenice mnogih vrst metuljev znane kot ?kodljivci , ki napadajo rastline, ki jih ?lovek goji za svojo prehrano. Da lahko tako hitro rastejo, se morajo izredno hitro prehranjevati, kar jim v kombinaciji s ?tevil?nostjo daje velik potencial za povzro?anje ?kode.

Z gosenicami se prehranjuje mnogo ?ivali, saj so zaradi razmeroma slabe mobilnosti in mehkega telesa lahko dostopen vir beljakovin . Zato so se pri njih razvili mnogi razli?ni na?ini obrambe pred plenilci . Najenostavnej?i in najpogostej?i je varovalna obarvanost, ki jo pogosto spremlja tudi oblika telesa, ki spominja na predmete v okolici. Gosenice ve?ino ?ivljenja pre?ivijo na rastlinah , zato najve?krat z obliko in barvo posnemajo liste ali vejice. Druge so pora??ene z neprebavljivimi dlakami, ali pa vsebujejo toksine , ki jih bodisi privzamejo iz gostiteljske rastline, bodisi sintetizirajo same. Zadnje svojo strupenost pogosto ≫ogla?ujejo≪ s kri?e?imi barvami (temu pojavu pravimo aposematizem ).