Gornja Germanija Provincia Germania Superior
90?3. stoletje
Provinca Gornja Germanija na karti Rimskega cesarstva okoli leta 117
Glavno mesto	Mogontiacum (Mainz)
Zgodovinska doba	stari vek
? ustanovitev	90
? ukinitev	3. stoletje
Danes del	Nem?ija   Francija    ?vica

Gornja Germanija ( latinsko : Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva . Obsegala je ozemlje zahodne ?vice , francoski regiji Jura in Alzacija in jugozahodno Nem?ijo . Pomembna mesta v provinci so bila Besontio ( Besancon ), Argentoratum ( Strasbourg ), Aquae Mattiacae ( Wiesbaden ) in njeno upravno sredi??e Mogontiacum ( Mainz ). Na zahodu je mejila na Belgijsko Galijo , na severu na gornjegermansko-retijski limes, na jugovzhodu in jugu pa na Retijo .

Nastanek [ uredi | uredi kodo ]

Prvi spopadi z Rimljani [ uredi | uredi kodo ]

Naziva Gornja in Spodnja Germanija se v Cezarjevih Komentarjih galskih vojn ne pojavljata, ?etudi so v njih opisana ljudstva, ki so bila naseljena na njunem ozemlju. V Spodnji Germaniji so bili naseljeni Belgi , v Gornji Germaniji pa galska plemena vklju?no s Helveti , Sekvani , Levki in Treverji . Na severni obali srednjega Rena so prebivali ostanki germanskih ?et, ki so pod Ariovistovim poveljstvom posku?ale zavzeti Vesontio (Besancon), vendar jih je Cezar leta 58 pr. n. ?t. porazil.

Rimljani zasedenega ozemlja niso ve? zapustili. Kasij Dion pi?e, ^[1] da je cesar Avgust v prvih petih letih svojega vladanja (28-23 pr. n. ?t.) sam prevzel upravljanje vseh glavnih senatskih provinc, v katerih je bila nevarnost vstaje, in sam poveljeval ?etam, ki so ponovno vzpostavljale red. Po desetih letih je province vrnil senatu in so pri?le pod oblast v senatu izvoljenih prokonzulov.

Med temi neodvisnimi provincami je bila tudi Gornja Germanija, ki je o?itno postala provinca v zadnjih letih Rimske republike . Kot provinco jo omenja tudi Tacit v svojih Analih . ^[2]

Kasij Dion je germanska plemena pri?teval h Keltom , morda zato, ker se je Spodnja Germanija takrat imenovala Belgica . Dion ne omenja njenih meja, ampak trdi, da se razteza do izvira Rena. Njegova trditev ka?e, da verjetno ni vedel, da je gornji Ren v ?vici in izvira iz Bodenskega jezera .

Meja cesarstva [ uredi | uredi kodo ]

Avgust je nameraval vso osrednjo Germanijo zdru?iti v eno samo provinco Veliko Germanijo ( Germania Magna ). Na?rt so mu prepre?ila germanska plemena v bitki v Tevtobur?kem gozdu . Avgust je zato sklenil mejo cesarstva postaviti na Renu in Donavi . Na meji so bili od samega za?etka stalni konflikti, ki so Rimljane prisilili na povra?ilne ukrepe in utrjevanje Gornje Germanije.

Do leta 12 pr. n. ?t. sta bili zgrajeni veliki voja?ki bazi Castra Vetera (Xanten) in Mogontiacum (Mainz), iz katerih je operiral Avgustov posinovljenec in general Neron Klavdij Druz . Okoli opori?? se je postopoma razvil sistem utrdb. Leta 69-70 n. ?t. so bile v veliki germanski vstaji in dr?avljanski vojni med legijami vse rimske utrdbe ob Renu in Donavi uni?ene. Ko se je stanje umirilo, so utrdbe obnovili in jih raz?irili in zgradili cesto med Mainzom in Augsburgom ( Augusta Vindelicorum ).

Domicijan je bil leta 83-85 v vojni s Hati , ki so bili naseljeni seveno od Frankfurta (po njih se imenuje Hessen ). V tem obdobju je bila zgrajena prva neprekinjena utrjena meja. Sestavljena je bila iz o?i??enega terena, ki je omogo?al opazovanje, palisade, kjer je bilo mogo?e, lesenih opazovalnih stolpov in trdnjav na cestnih kri?i??ih. Sistem je dosegel svoj najve?ji obseg leta 90. Skozi Odenwald je bila zgrajena rimska voja?ka cesta in mre?a cest, ki so povezovale vse trdnjave in stolpe.

Obrambna strategija [ uredi | uredi kodo ]

Na?rt za nadziranje in razvoj limesa je bil relativno enostaven. S strate?kega stali??a je ozemlje med Renom in Donavo, imenovano Agri Decumates , tvorilo izboklino na meji med Kelti in Germani, ki so jo posku?ali izkoristiti Germani pod Ariovistovim poveljstvom. Ker so ob?irni gozdovi omogo?ali neopazne premike napadalcev, so se Rimljani izboklini odrekli in zgradili obrambni sistem na njeni osnovnici in s tem skraj?ali obrambno ?rto.

Klju?na to?ka obrambe je bila rama izbokline pri Mainzu, kjer so bile zbrane velike takti?ne in strate?ke rezerve. Utrdbe v gozdu so bile dokaj slabo branjene in so jih zato pogosto po?gali Alemani. Rimljani so bili kljub temu vedno pravo?asno obve??eni o germanskih premikih, tako da so legije iz Mainza in Strasburga ali celo Augsburga pravo?asno ukrepale.

Celoten obrambni sistem je uspe?no deloval samo takrat, ko je bilo v Mainzu dovolj te?ko oboro?enih voja?kih enot. Stalna obramba sama po sebi ni nudila kak?ne posebne za??ite in je lahko v najbolj?em primeru samo zadr?evala nasprotnika, dokler niso v protinapad krenile dodatne enote.

Ko se je stanje na meji umirilo, je limes izgubil svoj prvotni namen in okoli utrdb so za?ela nastajati naselja. Po letu 150 so lesene utrdbe in stolpe zamenjali kamniti. Vojaki so se preselili v udobne kamnite voja?nice, ki so bile znotraj celo poslikane s freskami. Spremenilo se je tudi germansko prebivalstvo. Borne ko?e Svebov , narejene iz vejevja, ki jih opisoval Cezar, so zamenjale udobne romanizirane vasi Hatov in Alemanov .

Gornja Germanija kot cesarska provinca je bila ponovno ustanovljena leta 90 in zajela velik del ozemlja Lugdunske Galije in ozemlje, naseljeno s Helveti . Eden od njenih prvih in najslavnej?ih guvernerjev je bil cesar Trajan , ki jo je upravljal od leta 96 do 98, ko je postal rimski cesar.

Konec province [ uredi | uredi kodo ]

Rim je okoli leta 300 izgubil oblast v svojih najsevernej?ih provincah. Deli ju?ne ?vice, ki so spadali v Gornjo Germanijo, so bili priklju?eni k Veliki Sekvaniji ( Provincia Maxima Sequanorum ) in v zgodnjem 5. stoletju postali del Burgundije . Severni deli so postali del Alemanije .

Civitates [ uredi | uredi kodo ]

• Lopodunum ali Civitas Ulpia Sueborum Nicretum (Ladenburg)
• Civitas Alisinensium (Bad Wimpfen)
• Stuttgart
• Sumelocenna ali Civitas Sumelocennensis (Rottenburg)
• Arae Flaviae (Rottweil)
• Aquae ali Civitas Aquensis (Baden-Baden)
• Mogontiacum ali Civitas Aresacium (Mainz)
• Borbetomagus ali Civitas Vangionum (Worms)
• Noviomagus ali Civitas Nemetum (Speyer)
• Mattiacorum ali Civitas Mattiacorum (Wiesbaden)
• Nida ali Civitas Taunensium (Heddernheim)
• Civitas Auderiensium (Dieburg)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• V.M. Hope, Constructing Identity: The Roman Funerary Monuments of Aquelia, Mainz and Nimes , British Archaeological Reports, 16. julij 2001, ISBN 978-1-84171-180-5 .
• D. Baatz, F.-R. Herrmann, Die Romer in Hessen , 2. izdaja, Theiss, Stuttgart, 1989, ISBN 3-8062-0599-X .
• T. Bechert in drugi, Orbis Provinciarum. Die Provinzen des romischen Reiches. Einfuhrung und Uberblick , von Zabern, Mainz, 1999, ISBN 3-8053-2399-9 , S 191?198.
• M. Carroll, Romer, Kelten und Germanen. Leben in den germanischen Provinzen Roms ,Theiss, Stuttgart, 2003, ISBN 3-8062-1762-9 .
• H. Cuppers, Die Romer in Rheinland-Pfalz , Theiss, Stuttgart, 1990, ISBN 3-8062-0308-3 .
• P. Filtzinger, Die Romer in Baden-Wurttemberg , 3. izdaja, Theiss, Stuttgart, 1986, ISBN 3-8062-0287-7 .
• T. Fischer, Die Romer in Deutschland , Theiss, Stuttgart, 1999, ISBN 3-8062-1325-9 .
• A. Furger, Die Schweiz zur Zeit der Romer , Neue Zurcher Zeitung, Zurich, 2001, ISBN 3-85823-809-0 .