한국   대만   중국   일본 
Glavobol - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Glavobol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glavobol
Specialnost nevrologija   uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB - 10 G43 - G44 , R51
MKB - 9 339 , 784.0
DiseasesDB 19825
MedlinePlus 003024
eMedicine neuro/517 neuro/70
MeSH D006261

Glavobol je bole?ina , ki jo zaznavamo v podro?ju glave in spada med najpogostej?e zdravstvene te?ave. [1] V ve?ini primerov glavobol ni vzro?no povezan z drugimi boleznimi, zato govorimo o primarnih oz. idiopatskih glavobolih, med katere spadata migrena in tenzijski glavobol . V redkih primerih se lahko odkrije dolo?en bolezenski proces, ki povzro?a glavobol; najpogosteje je to oku?ba , redkeje znotrajlobanjska krvavitev ali tumor . Tedaj govorimo o sekundarnem ali simptomati?nem glavobolu.

Kot pri ve?ini bole?in je tudi glavobol posledica dra?enja obkrajnih bole?inskih receptorjev , lahko pa ga povzro?i tudi okvara v delovanju obkrajnih in osrednjih bole?inskih poti. Pri tem je treba omeniti, da so na bole?ino ob?utljive ve?je ?ile , mo?ganske ovojnice in zunajlobanjske strukture, kot so mi?ice in lasi??e , sama mo?ganovina pa ni ob?utljiva. V prenos bole?inskih dra?ljajev je vklju?en predvsem trivejni ?ivec , od ostalih mo?ganskih ?ivcev pa ?e 2. , 9. in 10. oz. vagusni ?ivec . V nastanek bole?ine sta vpletena tudi del mo?ganske skorje , odgovoren za obdelavo podatkov iz ?util , ter sistem za uravnavanje bole?ine. [2] [3] Navkljub znanstvenemu napredku natan?ni mehanizmi primarnih glavobolov niso popolnoma znani, kar pomeni, da razumevanje ?e vedno temelji na teoreti?nih predpostavkah. K nastanku bole?ine naj bi prispevale okvare v delovanju tako osrednjega ?iv?evja kot tudi mo?ganskega ?ilja. [4]

Primarni glavoboli se v splo?nem ponavljajo, med seboj se razlikujejo po jakosti, trajanju in lokaciji bole?ine ter pridru?enih simptomih in znakih, kot sta bruhanje in slabost . Glavoboli, ki nastanejo nenadoma oz. v kratkem ?asu in ob katerih so prisotni znaki oku?be ali ?ari??nih nevrolo?kih izpadov, so lahko simptom nevarnih bolezni, kot so meningitis , tumor ali znotrajlobanjska krvavitev.

Diagnostika glavobola zajema natan?no anamnezo , fizi?ni pregled in morebitne dodatne slikovne in laboratorijske preiskave ob opozorilnih znakih. Pri sekundarnem glavobolu je glavnina zdravljenja odstranitev vzroka, ki je npr. v primeru bakterijskega meningitisa zdravljenje z antibiotiki . Bistven del zdravljenja primarnih glavobolov so nefarmakolo?ki ukrepi oz. zdravljenje brez zdravil, kar predvsem pri migreni zajema spremembo ?ivljenjskega sloga. Napade tenzijskih glavobolov in pogosto tudi migrene lahko prekinemo s preprostimi protibole?inskimi zdravili , kot sta aspirin in paracetamol , v?asih pa so potrebna specifi?na zdravila za dolo?eno vrsto glavobola. Pri preventivnem zdravljenju je cilj zmanj?anje pogostosti in jakosti napadov.

Razdelitev glavobolov [ uredi | uredi kodo ]

Mednarodno zdru?enje za glavobol (angl. International Headache Society ) deli glavobole na tri glavne skupine, in sicer na primarne glavobole, sekundarne glavobole ter tretjo skupino, ki nosi skupni naslov nevralgija mo?ganskih ?ivcev, centralna ali primarna obrazna bole?ina in drugi neopredeljeni glavoboli. [5] [6] Nevralgije, npr. trigeminalna in glosofaringealna nevralgija (nevralgija 5. in 9. mo?ganskega ?ivca), pogosto povzro?ajo pritiski ?il s prirojenim nenormalnim potekom, redkeje oku?be ali pritisk tumorja . [7] V zadnjo skupino glavobolov spada ?e bole?ina zaradi pasovca oz. herpes zostra, multiple skleroze in diabeti?ne nevropatije ter glavobol po zau?itju mrzlih jedi, kot je sladoled (t. i. sladoledni glavobol ).

Primarni ali idiopatski glavobol je glavobol, pri katerem ne moremo odkriti vzroka v lokalnem ali sistemskem patolo?kem procesu oz. ni vzro?no povezan z drugimi boleznimi, kot sta novotvorba (tumor) ali oku?ba . Tako gre pri primarnem glavobolu za prvotno oz. primarno okvaro v delovanju ?iv?nih celic (nevronov). Primarne glavobole lahko razdelimo na tri glavne zvrsti, tj. migreno , tenzijski glavobol in glavobol v rafalih . [5] [6]

Sekundarni ali simptomati?ni glavoboli so posledica lokalnih bolezni zunaj ali znotraj glave (tj. intra- ali ekstrakranialni vzrok), ali pa so posledica sistemskih bolezni. Tako je sekundarni glavobol simptom neke dolo?ene bolezni. [8]

Epidemiologija [ uredi | uredi kodo ]

Epidemiolo?ko breme migrene, izra?eno s standardizirano mero izgubljenih ≫zdravih≪ let ?ivljenja zaradi posledic bolezni na 100.000 prebivalcev, po oceni iz leta 2004. [9]
   ni podatkov
   <45
   45?65
   65?85
   85?105
   105?125
   125?145
   145?165
   165?185
   185?205
   205?225
   225?245
   >245

Glavobol je ena od najpogostej?ih zdravstvenih te?av, saj ocenjujejo, da zna?a prevalenca glavobola v ?ivljenju ?loveka ve? kot 90 %, polovica ljudi pa ima glavobol vsaj enkrat na leto. Je med desetimi najpogostej?imi simptomi v splo?ni ordinaciji. [1] [10] Prevalenca migrene v ?ivljenju odrasle populacije je okoli 18 %, med otroki in mladostniki pa slabih 8 %. Tenzijski glavoboli so dosti pogostej?i, s prevalenco okoli 52 %. V splo?ni populaciji ima 3 % ljudi kroni?ne glavobole, ki trajajo 15 dni v mesecu ali ve?. Migrena je pri ?enskah dva do trikrat pogostej?a kot pri mo?kih, razmerje pa se med dr?avami ne razlikuje bistveno. Pri tenzijskem glavobolu sta spola po razmerju bolj ali manj izena?ena, [1] pri rafalnem glavobolu pa prevladujejo mo?ki. [11] Glavoboli v rafalih so zelo redki, s prevalenco okoli 0,1 %, prevladujejo pa mo?ki z razmerjem 3:1. [12]

Kljub razlikam med dr?avami je glavobol svetovni zdravstveni problem, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti, katerekoli rase in dru?benega sloja . Samo migrena je po podatkih iz leta 2004 povzro?ila 1,3 % izgubljenih zdravih let ?ivljenja med vsemi boleznimi. Glavobol ima tudi negativne dru?benoekonomske posledice, predvsem zaradi vpliva na delovno aktivno populacijo in posledi?no odsotnost z delovnega mesta ali bolni?ki sta?. [11] Tako so stro?ki zdravljenja glavobolov ter izguba zaradi delovne odsotnosti in manj?e produktivnosti v dr?avah Evropske unije leta 2004 zna?ali 25 milijard € , takoj za demenco med vsemi boleznimi ?iv?evja. [1] Stro?ki zdravljenja glavobolov so v Sloveniji leta 2010 zna?ali okoli 113 milijonov €. [13] V Zdru?enih dr?avah Amerike ima pribli?no tretjina bolnikov tako mo?an glavobol, da se odlo?i za nakup analgetikov v lekarni. Za zdravljenje glavobola uporablja zdravila na recept ali v prosti prodaji tedensko 9 % odraslih ljudi, kar je primerljivo s povi?anim krvnim tlakom , ki je glavni vzrok za uporabo zdravil. [10]

Splo?ni mehanizmi nastanka glavobola [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina bole?in je posledica dra?enja obkrajnih bole?inskih receptorjev (nociceptorjev) zaradi po?kodbe tkiva, raztega ?il ali drugih dejavnikov, kar je normalni fiziolo?ki odgovor zdravega ?iv?evja. Po drugi strani je bole?ina lahko posledica neprimernega delovanja oz. pro?enja ?iv?nih celic v obkrajnih in osrednjih bole?inskih poteh. Glavobol je lahko posledica enega ali drugega, lahko gre za kombiniran u?inek obeh mehanizmov. [2]

V resnici je relativno malo struktur v in na glavi ob?utljivih na bole?ino. Mo?gansko tkivo oz. mo?ganovina ter lobanjske kosti, ependim, [a] horoidni plete? [b] in diploi?ne vene [c] niso o?iv?eni z nociceptorji. Celo neposredno rezanje ali elektri?no dra?enje mo?ganskega tkiva redkokdaj povzro?i bole?ino; veliko pogosteje to povzro?i zbadajo?i ob?utek ( parestezije ) na delu telesa, ki ga zastopa del mo?ganske skorje . Na bole?ino so torej ob?utljive velike vene mo?ganov in trde opne ( dure mater ), mehke mo?ganske ovojnice , predvsem deli ob ?ilah, tentoriju [d] in tur?kem sedlu, velike arterije na bazi mo?ganov in vse zunajlobanjske strukture (npr. ko?a in mi?ice ). [2] [3]

Glavobol je prenesena bole?ina , kar pomeni, da se bole?ina prena?a na povr?ino glave iz globokih struktur v lobanjski votlini, z izjemo procesov zunaj te votline, npr. v obnosnih votlinah in vratnih mi?icah. Posebej ob?utljiva je srednja meningealna arterija. Dra?enje nociceptorjev v lobanjski votlini nad tentorijem, katerih aksoni potekajo po 5. mo?ganskem ?ivcu (trigeminalnem ?ivcu), povzro?i preneseno bole?ino v sprednji polovici glave. Dra?enje nociceptorjev v podro?ju pod tentorijem, katerih aksoni potekajo po 2. (opti?nem), 9. (glosofaringealnem) in 10. (vagusnem) mo?ganskem ?ivcu , povzro?i bole?ino predvsem v zatilju. Dra?enje o?es in bli?njih struktur ter obnosnih votlin povzro?i bole?ino na zgornjem delu obraza in ?elu. [2]

Oris bole?inskih poti [ uredi | uredi kodo ]

Shemati?ni prikaz zadaj?njega dela mo?ganskega debla s senzori?nimi (modro) in motori?nimi (rde?e) jedri mo?ganskih ?ivcev; spinalno jedro 5. ?ivca je podolgovata modra struktura pod glavnim okroglim jedrom Vs.

Glavne strukture, vpletene v glavobol, so: [3]

  • velike znotrajlobanjske ?ile in trda opna ter ?iv?ni kon?i?i trigeminalnega ?ivca, ki o?iv?uje omenjene strukture,
  • spinalno jedro trigeminalnega ?ivca, predvsem spodnji (kavdalni) del,
  • strukture, vpletene v obdelavo (procesiranje) bole?inskih dra?ljajev, kot sta ventroposteromedialni del talamusa in mo?ganska skorja,
  • sistemi za uravnavanje oz. modulacijo bole?ine.

Nociceptorji so prosti ?iv?ni kon?i?i senzori?nih nevronov, odgovornih za prenos bole?ine. Senzori?ni nevroni so tako nevroni 1. reda. Aksoni teh nevronov se povezujejo z nevroni 2. reda, ki tvorijo spinalno trigeminalno jedro; natan?neje se povezujejo s kavdalnim (tj. najbolj spodnjim) delom tega jedra. Jedro je analogno dorzalnemu delu hrbtenja?e in je glavno mesto za sprejem bole?inskih in toplotnih dra?ljajev iz glave in zgornjega dela vratu. Spinalno jedro se nahaja v podalj?ani hrbtenja?i , ki je spodnji del mo?ganskega debla . Glavni ?iv?ni prena?alci (nevrotransmitorji), ki posredujejo informacije o dra?ljajih med sinapsami , so glutamat in nevropeptidi , kot je substanca P . [6]

?iv?ni kon?i?i senzori?nih nevronov o?iv?ujejo razli?ne zunaj- in znotrajlobanjske strukture, aksoni teh nevronov pa se povezujejo oz. konvergirajo k istim nevronom 2. reda v jedru, kar predstavlja temelj za preneseno in projicirano bole?ino . Pri preneseni bole?ini te ne do?ivljamo, kot da prihaja iz prizadetega globljega dela, pa? pa ga ob?utimo v povrhnjih strukturah (npr. na lasi??u oz. skalpu). Pri projicirani bole?ini gre za neposredno dra?enje bole?inskih vlaken (npr. pritisk ali vra??anje tumorja), kar zopet izzove zaznavo bole?ine na povrhnjih strukturah, ki ga doti?na vlakna oz. nevroni o?iv?ujejo. [6]

Ve?ina aksonov iz spinalnega trigeminalnega jedra poteka po trigeminotalami?ni progi do nevronov 3. reda, ki se nahajajo v talamusu, natan?neje v ventroposteromedialnem delu talamusa. Vlakna teh nevronov se nato razvejijo do razli?nih delov mo?ganske skorje ter posredujejo razli?ne vidike bole?ine in toplote. Za opisni vidik glavobola, tj. mesto, trajanje in jakost dra?ljajev, je odgovorna postcentralna vijuga oz. girus ter del skorje, imenovan insula . Bistveni nevrotransmitorji so serotonin , nevropeptidi in acetilholin . [14]

Del aksonov iz spinalnega trigeminalnega jedra vodi do limbi?nega sistema , ki je bistven za subjektivno do?ivljanje in odpor. Aksoni natan?neje potekajo do insule, obro?aste vijuge (cingulatnega girusa) in amigdaloidnega jedra . Drugi manj?i del aksonov pa poteka do ostalih delov diencefalona in mo?ganskega debla, ki so pomembni za avtonomne in endokrine funkcije, tj. za delovanje dela ?iv?evja brez zavestnega nadzora in ?lez z notranjim izlo?anjem . [14]

Modulacija bole?ine [ uredi | uredi kodo ]

Ponazoritev teorije vrat, pri ?emer nebole?inski dra?ljaji vlaken Aβ z delovanjem na internevrone zavirajo prenos bole?inskih dra?ljajev

Kot pri vseh bole?inah je tudi zaznava in do?ivljanje glavobola pod vplivom sistema za uravnavanje oz. modulacijo bole?ine. Glede na t. i. teorijo vrat se aktivnost uravnava ?e na ravni podalj?ane hrbtenja?e. [14] Teorija vrat razlaga, da nebole?inski dra?ljaji ≫zapirajo vrata≪ oz. onemogo?ajo prenos bole?inskih dra?ljajev v mo?gane, bole?inski dra?ljaji pa jih odpirajo. Bole?inski dra?ljaji se prevajajo po dveh tipih vlaken, tj. po vlaknih tipa Aδ in C. Nebole?inske dra?ljaje mehanoreceptorjev prevajajo vlakna tipa Aβ. Model predvideva, da se z istim vmesnim nevronom ( internevronom ) povezujeta npr. tako vlakna tipa C kot Aβ; vlakna tipa C bi internevron aktivirala, vlakna tipa Aβ pa bi prenos zavrla. Tako je aktivacija internevrona in s tem prenos bole?inskega dra?ljaja odvisna od relativne frekvence dra?ljajev obeh vlaken. Poleg tega naj bi obstajali dodatni zaviralni (inhibicijski) internevroni, ki se sicer pro?ijo spontano, vendar je njihova aktivnost zopet odvisna od prej opisanega mehanizma. Bistven nevrotransmitor je v tem primeru gama-aminomaslena kislina . [15]

Bole?ino naj bi ?e u?inkoviteje uravnaval descendentni sistem za modulacijo bole?ine, ki se do spinalnega trigeminalnega jedra spu??a po razli?nih poteh iz senzori?ne mo?ganske skorje, limbi?nega sistema in mo?ganskega debla. Najbolj raziskan del tega sistema je periakveduktalna sivina (PAS), tj. del sive mo?ganovine , ki se nahaja okoli mo?ganskega akvedukta v srednjih mo?ganih oz. mezencefalonu . Descedentni sistem uravnava prenos bole?inskih dra?ljajev, pri ?emer jih lahko zavira ali celo spodbuja, kar pomeni, da lahko sistem aktivira bole?inske nevrone kljub odsotnosti dra?ljajev iz obkrajnih nociceptorjev. Glede na zapleteno sestavo sistemov, odgovornih za nadzor descendentne modulacije, je lahko glavobol tudi odraz psiholo?kih dejavnikov, kot so spremembe ?ustvovanja , strah in pri?akovanje, ter vedenjskih vzorcev, kot sta akutni odgovor na stres ter ritem spanja in budnosti. Na modulacijo vpliva tudi ascendentni sistem, ki pa je bistveno manj raziskan. [16]

Primarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Mehanizmi nastanka [ uredi | uredi kodo ]

Raz?irjajo?a se kortikalna depresija, tj. ?irjenje vala depolarizacije nevronov v mo?ganski skorji, bi lahko povzro?ila vnetne procese in s tem dra?enje bole?inskih receptorjev v stenah ?il, pa tudi aktivacijo ostalih nevronov in s tem nastanek zna?ilne avre.

Natan?ni mehanizmi primarnih glavobolov niso znani, kar pomeni, da razumevanje ?e vedno temelji na teoreti?nih predpostavkah. Tako naj bi bila migrena, pa tudi ostali primarni glavoboli, posledica okvare v delovanju osrednjega ?iv?evja in ?ilja, kolik?en dele? prispeva en ali drugi sistem pa je predmet razprav. [4] Pri nastanku migrenskega glavobola obstajata dve glavni hipotezi, centralna in periferna.

Centralna hipoteza v osnovi razlaga, da je glavna motnja v monoaminergi?nem sistemu za nadzor zaznav oz. senzorike, ki se nahaja v mo?ganskem deblu in talamusu. Pri tem naj bi pomembno vlogo igralo neravnovesje nevrotransmitorjev, predvsem dopamina in serotonina. Po za?etnem vzdra?enju v omenjenih strukturah naj bi se motnja raz?irila na ?ilje in povzro?ila kr?enje ali ?irjenje ?ilja (tj. vazokonstrikcijo ali vazodilatacijo ), kar bi posledi?no spro?ilo bole?inske receptorje. Periferna hipoteza pa predvideva, da najprej pride do vazokonstrikcije ?ilja, npr. zaradi mo?nih ?ustev ali stresa, kar verjetno spro?i pomanjkanje preskrbe dela mo?ganovine s krvjo ( ishemijo ). Obstaja ve? mo?nosti, kaj se zgodi po tem, od iz?rpanja gladkomi?i?nih celic, ki ne morejo ve? vzdr?evati normalne napetosti stene ?il, do spro?enja vnetnih procesov. V kon?ni fazi ?ile utripajo in se raztegujejo prekomerno, kar vzdra?i bole?inske receptorje, ali pa postanejo ti receptorji prekomerno vzdra?eni zaradi vnetnih procesov, zaradi ?esar se odzovejo ?e na normalna nihanja znotrajlobanjskega tlaka in utripanja ?il. Med ostalimi teorijami je treba omeniti ?e t. i. raz?irjajo?o se kortikalno depresijo (angl. cortical spreading depression ), ki opisuje ?irjenje vala depolarizacije nevronov po mo?ganski skorji, kar bi lahko vodilo do vnetnih procesov in s tem do dra?enja bole?inskih receptorjev. [3] [17] [18]

Tenzijski glavobol naj bi bil posledica primarne okvare sistema za modulacijo bole?ine v osrednjem ?iv?evju, v nasprotju z migreno, kjer okvara zajema ?ir?i vidik senzori?nega sistema. [3] Pri glavobolu v rafalih je splo?no sprejeta ?ilna teorija, po kateri naj bi pritisk ?ile (lahko pa tudi vnetnih procesov ali tumorske mase) dra?il trivejni ?ivec in s tem neposredno povzro?al bole?ino. [19] Po drugi strani naj bi bila pomembna tudi okvara nevronov v zadaj?njem delu hipotalamusa . [3]

Dejavniki pri nastanku primarnih glavobolov [ uredi | uredi kodo ]

Ozadje migrene ni popolnoma razjasnjeno, [20] vendar se domneva, da sodelujejo tako dedni kot okoljski dejavniki. [21] Glede na to, da se migrena v dveh tretjinah primerov pojavlja znotraj dru?in, [22] lahko govorimo o dedni nagnjenosti oz. predispoziciji. Za migreno je redkokdaj odgovorna mutacija oz. okvara samo enega gena . [23] Od slednjih je znana dru?inska hemiplegi?na migrena , ki se deduje avtosomno dominantno . [24] Raziskave na dvoj?kih so pokazale, da ima dedni dejavnik okoli 34-51 % vpliva na nastanek migrene. [21]

Spro?itelji migrenskega napada niso univerzalni, se pravi da dolo?en spro?itelj u?inkuje le na nekatere ljudi. [25] Napad lahko spro?ijo razli?ni dejavniki, ki jih v grobem razdelimo na fiziolo?ke, psiholo?ke, prehrambne in okoljske. Pogosti fiziolo?ki spro?itelji so stres , lakota , slaba higiena spanja (npr. pomanjkanje spanja ali predolgo spanje) [25] in slabost , ki so pomembni tudi pri tenzijskem glavobolu. [26] Pri ?enskah se pogosteje pojavlja pred menstruacijo , [27] prav tako lahko vplivajo tudi druge spremembe v ravnovesju hormonov , kot so nastop prve menstruacije ( menarha ), jemanje kontracepcijskih sredstev, nose?nost in menopavza . [28] Z migreno so povezane mnoge du?evne motnje, kot so depresija , anksioznost in bipolarna motnja . [29] Od prehrambnih dejavnikov so pogosti spro?itelji ?okolada , alkoholne pija?e in kava. [25] Pogosto se omenjata tudi tiramin in natrijev glutamat , vendar mo?nih dokazov za njuno vlogo pri nastanku migrene ni. [30] [31] Bolniki z migreno kot spro?itelje pogosto navajajo spremembe tlaka pri slabem vremenu, vro?e vreme, mo?no son?no svetlobo, utripajo?e lu?i in ble??anje, hrup, slabo prezra?enost prostora in neprijetne vonjave, kot sta vonja po bencinu in parfumu . [25] [32]

Klini?na slika [ uredi | uredi kodo ]

Umetnikova prestava vidne avre pri migreni

Migrene so ponavljajo?i se nenadni glavoboli, ki jih pogosto spremljajo slabost, bruhanje in subjektivna do?ivetja pred napadi, imenovana tudi avre . Te se najpogosteje ka?ejo kot senzori?ne motnje, kot so vidne motnje v obliki cikcakastih ali vijugastih ?rt, ble??anje in izpadi vidnega polja, lahko tudi prisluhi, ob?utki mravljin?enja ali peko?i ob?utki ( parestezije ). Redkeje se pojavljajo motori?ni simptomi, kot sta ohromelost polovice telesa oz. hemiplegija in napad kr?ev , ter motnje zavesti , omedlevica in vrtoglavica . Sam glavobol je srednje ali zelo mo?an, utripajo?, se obi?ajno pojavi na eni strani glave in se lahko raz?iri na drugo stran ter traja od 4-72 ur. Bolniki so prekomerno ob?utljivi na svetlobo, zvok in vonjave (foto-, fono- in osmofobija), telesna aktivnost poslab?a bole?ino, kar onemogo?a opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Mnogo bolnikov zato med napadom migrene po?iva v temnem in tihem prostoru. [3] [33] [34] Omeniti je treba, da se v nasprotju s splo?nim prepri?anjem avre pojavljajo samo pri 15-25 % vseh bolnikov z migreno. [3] [33]

Kot ?e ime nakazuje, se tenzijski glavobol ka?e kot top, neutripajo? glavobol s stiskajo?im ob?utkom okoli glave ali na vrhu temena. Bole?ina je blaga do zmerna, nastaja postopoma skozi dan in lahko traja ve? dni. Tako delimo tenzijski glavobol na epizodi?ni tip, ki traja manj kot 15 dni v mesecu, in kroni?ni, ki traja dlje kot toliko. Pomembna lo?nica med migreno in tenzijskim glavobolom je ta, da so pri slednjem spremljajo?i simptomi in znaki zna?ilno odsotni, tj. ni bruhanja, slabosti in avre, med telesno aktivnostjo se bole?ina ne poslab?a. [3] [35] [34]

Glavobol v rafalih poteka kot napad enostranske zelo mo?ne zao?esne bole?ine, ki naj bi bila ena od najhuj?ih znanih bole?in.

Glavobol v rafalih ozna?uje napad zelo mo?ne enostranske za- ali nado?esne bole?ine, lahko tudi bole?ine na temenu, ki traja od ?etrt ure do treh ur. Bole?ina pri tem glavobolu naj bi bila ena od najhuj?ih znanih bole?in, huj?a od porodnih bole?in, napada ledvi?nih kamnov in ?tevilnih zlomov . Bistvena lastnost glavobola v rafalih je periodi?nost napadov. Napad se torej tipi?no pojavi od enkrat do dvakrat dnevno, od 8-10 tednov na leto. Lahko se pojavi vsak drugi dan ali pa dnevno pride celo do 8 napadov. Pri polovici bolnikov se napadi pojavijo med spanjem. Med napadom so bolniki nemirni, se nenehno sprehajajo po prostoru ter zibajo z glavo ali drgnejo z njo ob steno, nekateri postanejo agresivni . Ipsilateralno, tj. na isti strani kot bole?ina, se pojavijo tudi znaki delovanja avtonomnega ?iv?nega sistema, ki so lahko parasimpati?ni z rde?im in solznim o?esom ter smrkanjem ali simpati?ni v obliki Hornerjevega sindroma , tj. z ozkimi zenicami ( miozo ), pove?eno veko (ptozo), pomikom zrkla navznoter (enoftalmusom) in odsotnostjo znojenja (anhidrozo). V obdobjih med napadi, ki lahko trajajo ve? mesecev, so bolniki brez te?av. [3] [36] [34]

Glavobol v rafalih sicer spada med t. i. trigeminalne avtonomne cefalgije (TAC), ?ir?o skupino motenj, ki se prav tako ka?ejo z mo?no zao?esno (retroorbitalno) bole?ino in avtonomnimi znaki, vendar se razlikujejo po tem, da trajajo manj ?asa in se pojavljajo pogosteje. Paroksizmalna hemikranija traja od ene minute do tri ?etrt ure, na dan pa lahko pride tudi do 40 napadov. Motnja se pogosteje pojavlja pri ?enskah. Napad pri sindromu SUNCT [e] traja samo nekaj sekund, najve? dve minuti, in se lahko v eni uri ponovi do 30-krat; motnja prevladuje pri mo?kih. Spro?ilni dejavnik je pogosto ?ve?enje ali pa u?ivanje dolo?ene vrste hrane, npr. citrusov . [37]

Sekundarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Kot ?e omenjeno, so sekundarni glavoboli posledica nekega bolezenskega stanja in so lahko edini simptom. Vzrok dra?enja bole?inskih receptorjev je lahko mehanski, kot je nateg ali raz?iritev znotraj- in zunajlobanjskih ?il, ali kemi?ni, najpogosteje vnetje ali krvavitev . Pri subakutnih in kroni?nih glavobolih dolgotrajno dra?enje povzro?i spremembo vzdra?nosti nevronov vi?jega reda, udele?enih pri zaznavi ali modulaciji bole?ine. [6]

Med vzroki prevladujejo oku?be, [38] od blago potekajo?ih oku?b zgornjih dihal (npr. prehlad ), preko vnetij obnosnih votlin oz. sinusitisov (predvsem zgornje?eljustne in ?elne votline) do nevarnih oku?b mo?ganskih ovojnic oz. meningitisov . Nenaden mo?an glavobol z otrplostjo vratu in vro?ino ka?e na meningitis, vendar se ga lahko zamenja z migreno zaradi utripajo?e narave ter pridru?ene slabosti, bruhanja in fotofobije. Podobno, vendar brez vro?ine, se lahko ka?e tudi znotrajlobanjska krvavitev, predvsem subarahnoidna krvavitev ; bolniki pogosto opisujejo, da je glavobol, do?ivet pri tej krvavitvi, ≫najhuj?i v njihovem ?ivljenju≪. Pribli?no tretjina vseh bolnikov z mo?ganskim tumorjem navaja glavobol kot glavni simptom bolezni. Bole?ina je navadno nezna?ilna, tj. topa, srednje jakosti, ki se lahko poslab?a pri naporu ali spremembi polo?aja, lahko je povezana s slabostjo in bruhanjem. Zaradi glavobola ima desetina vseh bolnikov z mo?ganskim tumorjem motnje spanja. [3]

Z glavobolom se lahko ka?ejo ?e anatomske motnje ?ilja, povi?an ali zni?an znotrajlobanjski (intrakranialni) tlak, hipertenzija , povi?ana koncentracija ogljikovega dioksida oz. hiperkapnija , zastrupitev z ogljikovim monoksidom , zloraba alkohola , zdravil in drog , odtegnitveni (abstinen?ni) sindrom, po?kodbe glave/in ali vratu ipd. Pogost zunajlobanjski vzrok je napetost vratnih mi?ic in mi?ic na lasi??u kot posledica slabe oz. prisilne dr?e ter mo?nih ?ustev. Zao?esno bole?ino lahko povzro?ijo bolezni in po?kodbe samega o?esa, kot so glavkom , utrujenost ciliarne mi?ice zaradi neustrezne dioptrije o?al oz. o?esnih le? ter po?kodbe mre?nice zaradi izpostavljenosti ultravijoli?nim ?arkom (npr. pri smu?anju ali delu z varilnim aparatom ). Pri starej?ih je pogost temporalni arteritis (vnetje sen?ni?ne arterije), ki se med ostalim ka?e s hudim glavobolom. [3] [17] [39]

Diagnostika [ uredi | uredi kodo ]

Sekundarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Ra?unalni?ka tomografija (CT) glave, viden je epiduralni hematom v obliki le?e (levo)

S klini?nega vidika je razdelitev glavobolov na primarne in sekundarne najbolj prakti?na, saj so slednji lahko simptom smrtno nevarnih bolezenskih stanj. Sumljivi so predvsem glavoboli, ki imajo kratko zgodovino v anamnezi, tj. ki so se za?eli pojavljati pred kratkim oz. so nastali nenadoma in imajo pridru?ene simptome oz. znake oku?be, predvsem otrpel tilnik, vro?ino in izpu??aje na ko?i, ali pa ?ari??ne (fokalne) nevrolo?ke motnje. Te so lahko razli?ne, od motenj vida v smislu izpadov vidnega polja, ?kiljenja oz. strabizma in dvojnega vida, preko sprememb vedenja in osebnosti ter kognitivnih motenj do delnih ali popolnih ohromitev udov ter nenormalne hoje. Pri otrocih je treba biti pozoren na motnje rasti in razvoja ter nenadne te?ave pri u?enju. [3] [34] [40] V primeru suma na sekundarni glavobol in s tem na ogro?ajo?e stanje v ozadju je treba opraviti slikovne preiskave glave. Slikovne preiskave zajemajo ra?unalni?ko tomografijo (CT) ali magnetnoresonan?no slikanje (MRI), po potrebi pa je treba odvzeti vzorce likvorja in krvi (npr. ob oku?bi) ali opraviti rentgensko slikanje lobanje in vratne hrbtenice ob po?kodbi. [34] [38]

Spodnja tabela podaja glavne opozorilne znake pri glavobolu in pomembnej?o diferencialno diagnozo [f] nevarnih bolezenskih stanj. [3] [34] [40]

Opozorilni simptomi/znaki ali okoli??ine Diferencialna diagnoza
?ari??ni nevrolo?ki znaki (z izjemo tipi?ne avre) tumor, mo?ganska kap, prirojene nepravilnosti ?ilja
znaki sistemske oku?be meningitis, encefalitis , Lymska borelioza
nenaden, zelo mo?an glavobol krvavitve (predvsem subarahnoidna krvavitev ), tumor, feokromocitom
na novo nastal glavobol ob dejavnikih tveganja za pojav malignega tumorja ali oku?bo z virusom HIV zasevki , mo?ganski ognojek , meningitis
glavobol po 55 letu temporalni arteritis, tumor
glavobol, ki pogosto zmoti spanec [g] ali se pojavi takoj po zbujenju ter pri naporu ali ka?lju [h] tumor
glavobol, ki se stopnjuje tako po pogostosti kot jakosti tumor, subduralni hematom , zloraba zdravil, zastrupitve (npr. s CO )
edem papile vidnega ?ivca ( papiledem ) tumor, meningitis
glavobol po po?kodbi subduralni hematom, epiduralni hematom , druge znotrajlobanjske krvavitve

Primarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Primarni glavoboli se pri ve?ini bolnikov pojavijo med 20 in 40 letom starosti, ?eprav se lahko pojavijo v katerikoli starosti. Splo?na zna?ilnost teh glavobolov so ponavljajo?i se napadi, ki trajajo ?e dlje ?asa. Zaradi razli?nih pristopov pri zdravljenju je treba med seboj lo?iti migreno, tenzijski glavobol in glavobol v rafalih. Bolniki v anamnezi navedejo ?e opisane simptome in znake omenjenih glavobolov. Pri migreni lahko zasledimo dru?insko obremenjenost. [34] V?asih na osnovi samega glavobola ni mo?no lo?iti med migreno in tenzijskim glavobolom, vendar v splo?nem velja, da tenzijski glavobol nima pridru?enih simptomov in znakov, kot so slabost, bruhanje in senzori?ne motnje. [33]

Seveda je treba izklju?iti morebitne opozorilne znake in s tem organski vzrok za glavobol. Tako se opravi celoten fizi?en pregled bolnika, posebno pozornost je treba usmeriti na glavo, priporo?ljivo je narediti natan?en nevrolo?ki status. Po potrebi je treba opraviti ?e slikovne in laboratorijske preiskave. [34]

Zdravljenje [ uredi | uredi kodo ]

Sekundarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Zdravljenje sekundarnih glavobolov je pove?ini odstranitev organskega vzroka, npr. zdravljenje bakterijske oku?be z antibiotiki ali kirur?ka odstranitev mo?ganskega tumorja in hematoma. Poseben problem predstavlja kroni?ni popo?kodbeni glavobol, kjer se bole?ina pojavlja dolgo ?as po sami po?kodbi oz. bolezni (npr. oku?bi ali krvavitvi). Obi?ajno se pojavi znotraj dveh tednov po dogodku in lahko traja od 3-5 let. Po tem ?asu glavoboli obi?ajno prenehajo. Predlagano je bilo, da imajo nekateri bolniki pridru?eno oku?bo z virusom Epstein-Barr . Dodaten zaplet lahko predstavlja odvzem likvorja z lumbalno punkcijo med boleznijo, zato je treba upo?tevati tudi mo?nost trajno nizkega znotrajlobanjskega tlaka. Popo?kodbeni glavobol se zdravi izkustveno oz. empiri?no. Zdravila, ki so se pri tem dobro izkazala, so tricikli?ni antidepresivi , predvsem amitriptilin , ter gabapentin , valproat in fenelzin . [42]

Primarni glavoboli [ uredi | uredi kodo ]

Zdravljenje primarnih glavobolov mora temeljiti na natan?ni anamnezi , fizi?nem pregledu in morebitnih dodatnih preiskavah. Pri dolo?enem dele?u bolnikov s primarnim glavobolom je smiselno najprej poskusiti z nefarmakolo?kimi ukrepi, tj. ukrepi brez zdravil. Kognitivno-vedenjska terapija je lahko u?inkovita predvsem pri migreni, medtem ko je taka terapija sama zase premalo u?inkovita pri kroni?nih tenzijskih glavobolih, glavobolih v rafalih in glavobolih zaradi prekomerne rabe zdravil. U?inkovitost akupunkture pri zdravljenju in prepre?evanju ni popolnoma dore?ena. [34] ?tevilne raziskave so potrdile, da je kiropraktika lahko u?inkovit na?in zdravljenja pri migrenah in glavobolih, ki so posledica po?kodbe in ostalih motenj v vratu (cervikogeni glavoboli), medtem ko pri tenzijskih glavobolih nima u?inka. [43]

Pri zdravljenju napadov tenzijskega glavobola in pogosto tudi migrene so u?inkoviti preprosti analgetiki, kot je aspirin .

Napad tenzijskega glavobola zdravimo s preprostimi protibole?inski sredstvi oz. analgetiki , kot so aspirin , paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), npr. ibuprofen in naproksen . Pri zdravljenju kroni?nega tenzijskega glavobola se je do sedaj nedvoumno izkazal samo amitriptilin, predvsem v kombinaciji z nefarmakolo?kimi ukrepi proti stresu. Glede uporabe ostalih tricikli?nih antidepresivov, zaviralcev ponovnega privzema serotonina in benzodiazepinov so mnenja deljena. [34] [12]

Zdravljenje glavobola v rafalih delimo na zdravljenje napada (epizodi?no zdravljenje) ter preventivno zdravljenje. Mnogo bolnikov se zelo dobro odzove na inhalacijo visokih koncentracij kisika z velikim pretokom (100 % kisik s pretokom 10-12 L/min) za pribli?no ?etrt ure, u?inkovit je tudi sumatriptan v obliki podko?ne injekcije ali nosnega pr?ila. Pri preventivi je zdravilo prvega izbora verapamil , lahko pa uporabimo kortikosteroide ali metisergid, vendar je treba biti pozoren na ne?elene stranske u?inke . [34] [44]

Raziskave v Nem?iji in na Danskem so pokazale, da multidisciplinarni pristop (tj. sodelovanje ve? strok) u?inkovito zmanj?a stro?ke zdravljenja glavobolov in bolezensko breme dru?be, kar velja predvsem za primarne glavobole, glavobole zaradi ?ezmernega jemanja zdravil ter ob pridru?enih telesnih in du?evnih bolezni. V posebnih centrih za glavobol je bolnik tako dele?en obravnave razli?nih strokovnjakov, v prvi vrsti nevrologov , ki se o?je ukvarjajo z glavoboli, fizioterapevtov , psihologov in posebno izobra?enih vi?jih medicinskih sester . Po potrebi se bolnik glede na samo ozadje glavobola lahko posvetuje ?e z drugimi specialisti, kot so nevrokirurg , ginekolog , psihiater ter specialist otorinolaringologije (ORL). [13]

Migrena [ uredi | uredi kodo ]

Prvi korak pri zdravljenju migrene je obrazlo?itev bolezni bolniku. Pri migreni pove?ini obstaja podedovana nagnjenost, zato se je ne more popolnoma pozdraviti. Kljub temu se bolezen lahko popolnoma nadzira s spremembo ?ivljenjskega sloga in z zdravili. Poleg tega migrena ni ?ivljenjsko nevarna, vendar se lahko kvaliteta ?ivljenja mo?no poslab?a ob nezadostnem sodelovanju bolnika pri zdravljenju. [45]

Pri spremembi sloga je treba bolnika spodbuditi k temu, da poi??e spro?itelje in se jim posku?a izogniti ali zmanj?ati njihov vpliv. U?inek spro?iteljev se zaradi spremenljivosti vzdra?nosti nevronov v okvarjenih bole?inskih poteh lahko od ?asa do ?asa spreminja. To prakti?no pomeni, da morajo bolniki trajno spremeniti ?ivljenjski slog v smislu zdrave prehrane, redne telesne vadbe, spalnih navad, izogibanja prevelikih koli?in kofeina in alkohola ter zmanj?anja stresa, kolikor trenutni polo?aj pri posamezniku seveda dovoljuje. [45] Pri ?enskah kajenje in jemanje kontracepcijskih u?inkovin zve?ata tveganje za mo?gansko kap . [46]

Zdravljenje migrene z zdravili delimo tako kot pri glavobolu v rafalih na epizodi?no in preventivno. Pri epizodi?nem so pogosto u?inkoviti preprosti analgetiki v kombinaciji z antiemetiki , kot sta domperidon in metoklopramid , v huj?ih primerih pa lahko uporabimo triptane; ergotamin se danes redko uporablja zaradi hitre prekora?itve najve?jega dovoljenega odmerka in s tem nevarnih stranskih u?inkov. Preventivno zdravljenje, katerega cilj je zmanj?anje frekvence napadov in njihove jakosti, najpogosteje uvedemo takrat, kadar se na mesec pojavi 5 napadov ali ve?. Pred uvedbo je treba jemanje analgetikov ukiniti, sicer je preventivno zdravljenje neu?inkovito. Problem preventivnega zdravljenja so tudi visoki odmerki zdravil, ki pogosto povzro?ajo mnoge ne?elene stranske u?inke. Za preventivno zdravljenje se najpogosteje uporabljajo beta blokatorji (npr. propranolol in timolol ) ter amitriptilin, topiramat in valproat . [34] [47]

Alternativno zdravljenje [ uredi | uredi kodo ]

Bistvo alternativnega zdravljenja je odkrivanje vzroka oz. osnovne bolezni in zdravljenje na naraven na?in. Tudi tukaj je med ostalim bistven zdrav ?ivljenjski slog, od zdrave prehrane, pitja zadostnih koli?in teko?ine in sprostitvenih tehnik (npr. joga in meditacija ). Koristna je akupresura dolo?enih to?k na ?elu, zatilju in sencah ter na rokah in nogah. Od doma?ih zdravil lahko pomagajo listi navadnega lapuha , namo?enih v kisu, poparki kopriv , melise , majarona in ?entjan?evke , pa tudi navadni repuh , poprova meta in sivka . [48] [49] [50]

Zgodovina glavobola [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu neolitika so s trepanacijo lobanje ≫izpu??ali≪ demone in zle duhove, s ?imer naj bi pozdravili glavobol.
G. Cruikshank : Glavobol (1819)

Zdravljenje glavobolov in nekaterih ostalih nevrolo?kih ter du?evnih motenj z odprtjem lobanje oz. trepanacijo sega vsaj 9.000 let v preteklost. V tistem ?asu so ljudje verjeli, da te bolezni povzro?ajo demoni in zlobnih duhovi v glavi in jih je mo?no pozdraviti z izgonom povzro?iteljev. [51] Najstarej?e znane zapise o glavobolu na glinenih tablicah iz obmo?ja Mezopotamije datirajo v obdobje 4.000 pr. n. ?t. ali prej. Med starej?e omembe spadajo tudi zapisi na papirusih iz Starega Egipta okoli 1.500 let pr. n. ?t. ter 2. knjiga kraljev v Stari zavezi , okoli 700 let pr. n. ?t. [i] Hipokrat , Celz in Plinij starej?i so v svojih delih ve?krat omenili glavobol. Celz je opisoval zdravljenje kratko in dolgo trajajo?ih glavobolov, kar verjetno predstavlja enega od prvih poskusov lo?evanja razli?nih vrst glavobola. [52] Hipokrat je prvi opisal vidne simptome migrene ter povezavo med glavobolom in naporom oz. spolnim odnosom. [51]

Prva uradna razdelitev glavobolov se je pojavila v zapisih Arateja iz Kapadokije iz zgodnjega 2. stoletja n. ?t. Aratej je nenaden glavobol prehodne narave ozna?eval kot cephalagia , dolgotrajne in ponavljajo?e se glavobole pa kot cephalea ; podtip slednjih glavobolov, ki so se pojavljali samo na eni strani glave, je imenoval heterocrania . Taka razdelitev je obveljala ve? stoletij, med ostalim je omenjena v srednjeve?kih arabskih zapisih, uporabljala sta jo npr. tudi Galen in Pavel iz Egine , s to razliko, da je Galen termin heterocrania zamenjal s hemicrania . [53] Poleg tega je bil Galen verjetno eden od prvih, ki je predlagal, da bole?ina izvira predvsem iz mo?ganskih ovojnic, pokostnice in ve?jih ?il. [54] V srednjem veku so glavobole zdravili z obkladki, namo?enimi v kis in opij . [51]

V novem veku sta k razumevanju glavobolov prispevala predvsem Thomas Willis z razvojem ?ilne teorije in Edward Liveing s predlogom motnje v delovanju nevronov osrednjega ?iv?evja. William Gowers je bil eden od prvih, ki so zdravljenje glavobola razdelili na preventivno in epizodi?no. [51] Leta 1887 je Louis Hyacinthe Thomas razdelil migreno na dva tipa, in sicer na migreno z avro (fr. migraine ophthalmique ) in migreno brez avre (fr. migraine vulgaire ); osnovna razdelitev je v uporabi ?e dandanes. [55] Skozi stoletja je bilo predlaganih mnogo na?inov zdravljenja migrene, vendar je do odlo?ilnega koraka pri?lo ?ele po letu 1918, ko so iz r?enega ro?i?ka izolirali ergotamin . Na njegovi osnovi so leta 1959 za zdravljenje migrene razvili metisergid , leta 1988 pa prvo zdravilo iz skupine triptanov , tj. sumatriptan . [56] V prvi polovici 20. stoletja je k razumevanju mehanizmov nastanka glavobolov bistveno prispeval Harold Wolffe. [51]

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Krovno tkivo oz. epitelij, ki oblaga notranje strani mo?ganskih prekatov oz. ventriklov in osrednji kanal hrbtenja?e
  2. ↑ S krovnim tkivom obdane ?ile mehke mo?ganske ovojnice , ki izlo?ajo likvor
  3. ↑ Dovodne ?ile oz. vene, ki potekajo v lobanjskih kosteh
  4. ↑ Duplikatura trde opne, ki lo?i vsebino zadnje lobanjske kotanje od preostale lobanjske votline
  5. ↑ Angl. s hort-lasting u nilateral n euralgiform headache attacks with c onjunctival injection and t earing
  6. ↑ Tj. ugotovitev, katere bolezni s podobnimi simptomi in znaki ima lahko bolnik.
  7. ↑ Neredko je tak?en glavobol prisoten tudi pri bolnikih z migreno. [40]
  8. ↑ Pri nekaterih ljudeh je glavobol, ki se pojavi pri naporu, ka?lju ali spolnem odnosu , popolnoma nenevaren oz. benigen, vendar se tak?no diagnozo lahko postavi le po tem, ko se s preiskavami izklju?i organske vzroke. [41]
  9. ↑ Glej 2 Kr 4, 18-37

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 ≫Epidemiology of Headache≪ (PDF) . International Association for the Study of Pain. 2011. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 10. septembra 2014 . Pridobljeno 9. septembra 2014 .
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Textbook of Medical Physiology 2006 , str. 606.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 Harrison's Principles of Internal Medicine 2012 .
  4. ↑ 4,0 4,1 Dodick DW. (2008). ≫Examining the essence of migraine ? is it the blood vessel or the brain? A debate≪. Headache . Zv. 48, ?t. 4. str. 661?7. doi : 10.1111/j.1526-4610.2008.01079.x . PMID   18377395 .
  5. ↑ 5,0 5,1 Illustrated Textbook of Paediatrics 2012 , str. 469.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Seminarji iz patolo?ke fiziologije 2008 , str. 218.
  7. ↑ Gilron, Ian; Watson, C. Peter N.; Cahill, Catherine M.; Moulin, Dwight E. (2006). ≫Neuropathic pain: a practical guide for the clinician≪. Canadian Medical Association Journal . Zv. 175, ?t. 3. str. 265?75. doi : 10.1503/cmaj.060146 . PMC   1513412 . PMID   16880448 .
  8. ↑ Seminarji iz patolo?ke fiziologije 2008 , str. 224.
  9. ↑ ≫Death and DALY estimates for 2004 by cause for WHO Member States (Persons, all ages)≪ . Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) . Pridobljeno 19. septembra 2014 .
  10. ↑ 10,0 10,1 Tr?inar M. (2007). ≫Samozdravljenje glavobola≪ . Farmacevtski vestnik . Zv. 58. str. 45?57.
  11. ↑ 11,0 11,1 ≫Headache disorders≪ . Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Oktober 2012 . Pridobljeno 9. septembra 2014 .
  12. ↑ 12,0 12,1 Clinical Neurology 2003 , str. 333.
  13. ↑ 13,0 13,1 Zaletel M. (2014). ≫Stro?ki, povezani z glavobolom v Sloveniji, in mo?nost novega pristopa k obravnavi glavobola≪ . Zdrav Vestn . Zv. 83, ?t. 9. str. 644?7.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 Seminarji iz patolo?ke fiziologije 2008 , str. 219.
  15. ↑ Schwartz JH & Jessell TM. (2000). Principles of Neural Science , 4. izdaja. New York: McGraw-Hill, str. 482?86. ISBN 0-8385-7701-6
  16. ↑ Seminarji iz patolo?ke fiziologije 2008 , str. 220.
  17. ↑ 17,0 17,1 Textbook of Medical Physiology 2006 , str. 607.
  18. ↑ Seminarji iz patolo?ke fiziologije 2008 , str. 222-3.
  19. ↑ Goadsby PJ. (Januar 2009). ≫The vascular theory of migraine--a great story wrecked by the facts≪ . Brain . Zv. 132, ?t. Pt 1. str. 6?7. doi : 10.1093/brain/awn321 . PMID   19098031 .
  20. ↑ Robbins MS; Lipton RB. (2010). ≫The epidemiology of primary headache disorders≪. Semin Neurol . Zv. 30, ?t. 2. str. 107?19. doi : 10.1055/s-0030-1249220 . PMID   20352581 .
  21. ↑ 21,0 21,1 Piane, Maria; Lulli, Patrizia; Farinelli, Ivano; Simeoni, Simona; De Filippis, Sergio; Patacchioli, Francesca Romana; Martelletti, Paolo (2007). ≫Genetics of migraine and pharmacogenomics: some considerations≪. The journal of headache and pain . Zv. 8, ?t. 6. str. 334?9. doi : 10.1007/s10194-007-0427-2 . PMC   2779399 . PMID   18058067 .
  22. ↑ Bartleson JD; Cutrer FM. (2010). ≫Migraine update. Diagnosis and treatment≪. Minn Med . Zv. 93, ?t. 5. str. 36?41. PMID   20572569 .
  23. ↑ Schurks M. (2012). ≫Genetics of migraine in the age of genome-wide association studies≪. The journal of headache and pain . Zv. 13, ?t. 1. str. 1?9. doi : 10.1007/s10194-011-0399-0 . PMC   3253157 . PMID   22072275 .
  24. ↑ de Vries B, Frants RR in Ferrari MD s sod. (2009). ≫Molecular genetics of migraine≪. Human Genetics . Zv. 126, ?t. 1. str. 115?32. doi : 10.1007/s00439-009-0684-z . PMID   19455354 .
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 Fraga, Marcela Dalla Bernardina; Pinho, Ricardo Silva; Andreoni, Solange; Vitalle, Maria Sylvia de Souza; Fisberg, Mauro; Peres, Mario Fernando Prieto; Vilanova, Luiz Celso Pereira; Masruha, Marcelo Rodrigues (2013). ≫Trigger factors mainly from the environmental type are reported by adolescents with migraine≪ . Arq Neuro-Psiquiatr . Zv. 71, ?t. 5. doi : 10.1590/0004-282X20130023 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. oktobra 2014 . Pridobljeno 27. septembra 2014 .
  26. ↑ Levy D; Strassman AM; Burstein R (Junij 2009). ≫A critical view on the role of migraine triggers in the genesis of migraine pain≪. Headache . Zv. 49, ?t. 6. str. 953?7. doi : 10.1111/j.1526-4610.2009.01444.x . PMID   19545256 .
  27. ↑ MacGregor EA. (1. oktober 2010). ≫Prevention and treatment of menstrual migraine≪. Drugs . Zv. 70, ?t. 14. str. 1799?818. doi : 10.2165/11538090-000000000-00000 . PMID   20836574 .
  28. ↑ Lay CL; Broner SW. (Maj 2009). ≫Migraine in women≪. Neurologic Clinics . Zv. 27, ?t. 2. str. 503?11. doi : 10.1016/j.ncl.2009.01.002 . PMID   19289228 .
  29. ↑ Olesen, J. (2006). The headaches , 3. izdaja. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, str. 246-7. ISBN 9780781754002
  30. ↑ Jansen, Sophia C.; van Dusseldorp, Marijke; Bottema, Kathelijne C.; Dubois, Anthony E.J. (2003). ≫Intolerance to dietary biogenic amines: a review≪. Annals of Allergy, Asthma & Immunology . Zv. 91, ?t. 3. str. 233?40. doi : 10.1016/S1081-1206(10)63523-5 . PMID   14533654 .
  31. ↑ Freeman M. (2006). ≫Reconsidering the effects of monosodium glutamate: a literature review≪. J Am Acad Nurse Pract . Zv. 18, ?t. 10. str. 482?6. doi : 10.1111/j.1745-7599.2006.00160.x . PMID   16999713 .
  32. ↑ Friedman DI; De ver Dye T. (2009). ≫Migraine and the environment≪. Headache . Zv. 49, ?t. 6. str. 941?52. doi : 10.1111/j.1526-4610.2009.01443.x . PMID   19545255 .
  33. ↑ 33,0 33,1 33,2 Clinical Neurology 2003 , str. 327-8.
  34. ↑ 34,00 34,01 34,02 34,03 34,04 34,05 34,06 34,07 34,08 34,09 34,10 34,11 Current diagnosis & treatment in family medicine 2011 .
  35. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 332-3.
  36. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 333-4.
  37. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 335-7.
  38. ↑ 38,0 38,1 Clinical Neurology 2003 , str. 325.
  39. ↑ Illustrated Textbook of Paediatrics 2012 , str. 470.
  40. ↑ 40,0 40,1 40,2 Illustrated Textbook of Paediatrics 2012 , str. 471.
  41. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 342-3.
  42. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 325,341.
  43. ↑ Hall AJ. (29. oktober 2012). ≫Effectiveness of Conservative Treatment via Chiropractic Spinal Manipulation on Migraine Headache, Tension-Type Headache, & Cervicogenic Headache≪ (PDF) . Logan University. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 10. maja 2015 . Pridobljeno 21. septembra 2014 .
  44. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 335-6.
  45. ↑ 45,0 45,1 Clinical Neurology 2003 , str. 328-9.
  46. ↑ Schurks, M.; Rist, P. M; Bigal, M. E; Buring, J. E; Lipton, R. B; Kurth, T. (2009). ≫Migraine and cardiovascular disease: systematic review and meta-analysis≪. BMJ (Clinical research ed.) . Zv. 339. str. b3914. doi : 10.1136/bmj.b3914 . PMC   2768778 . PMID   19861375 .
  47. ↑ Clinical Neurology 2003 , str. 329-32.
  48. ↑ Vogel A. (1990). Narodni lije?nik . Ljubljana, Zagreb: Mladinska knjiga, str. 59. (srbohrva?ko)
  49. ↑ Sterle M. (1987). ?iveti modro: Sprostitve, meditacije, akupresura . Ljubljana: Zalo?ba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, str. 97-101. ISBN 86-7137-025-5
  50. ↑ Bradari? D. ≫Glavobol in nekaj naravnih metod za ubla?itev le tega≪ . Pridobljeno 22. septembra 2014 .
  51. ↑ 51,0 51,1 51,2 51,3 51,4 Alexander L. ≫History of Headache≪ . Headache Australia. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. oktobra 2014 . Pridobljeno 21. septembra 2014 .
  52. ↑ Headache: through the centuries 2012 , str. 3-4.
  53. ↑ Headache: through the centuries 2012 , str. 4-5.
  54. ↑ Headache: through the centuries 2012 , str. 20.
  55. ↑ Borsook, D. (2012). The migraine brain : imaging, structure, and function . New York: Oxford University Press. str. 3?11. ISBN   9780199754564 .
  56. ↑ Tfelt-Hansen PC; Koehler PJ. (2011). ≫One hundred years of migraine research: major clinical and scientific observations from 1910 to 2010≪. Headache . Zv. 51, ?t. 5. str. 752?78. doi : 10.1111/j.1526-4610.2011.01892.x . PMID   21521208 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Bajrovi?, FF. (2008). ≫Glavobol≪. V Ribari? S. (ur.). Seminarji iz patolo?ke fiziologije (1. izd.). Ljubljana: Medicinska fakulteta, In?titut za patolo?ko fiziologijo. str. 218-25. ISBN   978-961-91250-3-8 .
  • Clinch, CR. (2011). ≫Chapter 28: Evaluation & Management of Headache≪ . V South-Paul, JE; Lewis, EL; Matheny, SC (ur.). Current diagnosis & treatment in family medicine [elektronski vir] (3. izd.). New York: McGraw-Hill Health Professions Division; AccessMedicine (distributer) . Pridobljeno 28. avgusta 2014 .
  • Eadie, MJ. (2012). Headache: through the centuries . Oxford idr.: Oxford University Press. ISBN   978-0-19-986097-5 .
  • Goadsby, PJ. (2003). ≫Headache≪. V Fowler TJ & Sadding JW. (ur.). Clinical Neurology (3. izd.). London: Hodder Arnold. str. 324-44. ISBN   978-0-340-80798-9 .
  • Goadsby, PJ; Raskin, NH. (2012). ≫Chapter 14: Headache≪ . V Longo, DL; Fauci, AS; Kasper, DL s sod (ur.). Harrison's Principles of Internal Medicine [elektronski vir] (18. izd.). New York: McGraw-Hill Health Professions Division; AccessMedicine (distributer) . Pridobljeno 28. avgusta 2014 .
  • Guyton, AC; Hall, JE., ur. (2006). Textbook of Medical Physiology (11. izd.). Elsevier Saunders. str.  606 -7. ISBN   0-7216-0240-1 .
  • Lissauer, T; Claydon, G, ur. (2012). Illustrated Textbook of Paediatrics (4. izd.). Edinburgh, London, New York idr.: Mosby Elsevier. str. 469-72. ISBN   978-0-7234-3565-5 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Glavoboli .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Glavobol&oldid=6142576 ≪