Glagol
je pregibna
besedna vrsta
, ki v
stavku
tvori
povedek
ali jedro povedka. Z glagoli poimenujemo stanje, dejanje, dogajanje, obstajanje, zaznavanje, spreminjanje, razmerje do dejanja.
Lahko jim dolo?imo:
Poznamo osebno in neosebno glagolsko obliko.
Glede na
glagolski vid
poznamo
dovr?ne
in
nedovr?ne
glagole.
Dovr?ni
glagoli so tisti, pri katerih je dogajanje omejeno v trajanju, ozna?ujejo dejanje, ki je bilo ali bo narejeno, na primer
Pri?el sem
,
popravil bom kolo
.
Nedovr?ni glagoli so tisti, pri katerih trajanje ni omejeno (na primer
hodil je
,
popravljal bo marsikaj
). Ob njih so v?asih glagoli za?etka (na primer
za?el je plezati
).
Veliko glagolov ima skupen glagolski vid. Na primer: anketirati, dekodirati, gravirati, konstruirati, nadevati, upo?tevati ...
Glagol je
prehoden
, kadar glagolsko dejanje prehaja na predmet oziroma na glagolsko dejavnost, koga ali kaj prizadeva (na primer
brcniti ?ogo
,
igrati igro
). Iz njih lahko naredimo neprehodne z besedo
se
, na primer
nogomet se igra
Neprehodni
glagoli so tisti, ki ob sebi nimajo predmetov (na primer
hoditi
,
spati
). Stavki z glagolom v neprehodni obliki imajo samostalnik v imenovalniku. Sem spadajo glagoli
gibanja
in
stanja
(na primer
te?i
,
mirovati
).
Glagolski na?in
je lahko
tvorni
ali
trpni
.
Tvornik (aktivni na?in)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pri tvornem na?inu je osebek vr?ilec dejanja, na primer
jaz pojem pesem
.
Pri trpnem na?inu, na primer
pesem je peta (od mene)
, je od dejanja prizadet osebek, vr?ilec dejanja pa je lahko izpu??en ali je prislovno dolo?ilo (v tem primeru je ≫od mene≪ prislovno dolo?ilo izvora). Povedek je pri trpniku sestavljen iz vezi in povedkovega dolo?ila, ki je v tem primeru dele?nik.
Glagol se pregiba po:
Poznamo tri osebe (1., 2., 3.)
1.oseba: gledam, gledava, gledamo
2.oseba: gleda?, gledata, gledate
3.oseba: gleda, gledata, gledajo
- Vsak glagol se lahko pregiba po ednini, dvojini, mno?ini.
Sloven??ina ima ?tiri glagolske ?ase: