| Gershom Scholem
|
|---|
 |
| Rojstvo
| 5. december
1897
(
{{padleft:1897|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Berlin
[4]
|
|---|
| Smrt
| 21. februar
1982
(
{{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}
)
[1]
[5]
[…]
(84 let)
Jeruzalem
[4]
|
|---|
| Dr?avljanstvo
| 
Izrael
Nem?ija
[4]
|
|---|
| Poklic
| filozof
,
bibliotekar
,
zgodovinar
,
pedagog
,
pisatelj
,
univerzitetni u?itelj
,
bibliograf
,
bibliofil
,
pesnik
,
teolog
,
judaist
|
|---|
Gershom Scholem
, (
hebrejsko
???????? ???????,
ponem?eno
Gerhard Scholem),
nem?ko
-
izraelski
filozof
in
zgodovinar
, *
5. december
1897
,
Berlin
,
Nem?ija
, †
21. februar
1982
,
Jeruzalem
,
Izrael
Velja za ustanovitelja moderne akademske ?tudije o
kabali
. Bil je prvi profesor
judovskega
misticizma na
Hebrejski univerzi v Jeruzalemu
. Scholem je znan po njegovi zbirki predavanj
Major Trends in Jewish Mysticism
in po biografiji
Sabbatai Zevi, the Mystical Messiah
. Njegovi zbrani spisi in govori, objavljeni v delu
On Kabbalah and its Symbolism
, so pomagali o judovskem misticizmu pou?iti tako
Jude
kot vse ostale.
Gerhard (Gershom) Scholem je bil rojen 5. decembra 1897 v Berlinu o?etu Arthurju Scholemu in materi Betty Hirsch Scholem. O?e je bil tiskar, ?tudiral je hebrej??ino in talmud z ortodoksnim rabinom.
Scholem je spoznal
Walterja Benjamina
v
Munchnu
leta 1915, ko je bil prvi star 17, slednji pa je imel 23 let. Za?ela sta dosmrtno prijateljstvo, ki pa se je kon?alo s samomorom Benjamina. V pri?akovanju, da ga bodo vrnili
nacisti?nim
rokam, se je ubil s prevelikim odmerkom morfina pono?i 25. septembra 1940. Scholem mu je posvetil knjigo
Major Trends in Jewish Mysticism
(
Die judische Mystik in ihren Hauptstromungen
). Leta 1915 se je Scholem vpisal na univerzo Friedrich Wilhelms Universitat (danes
Humboldtova univerza
), kjer je ?tudiral matematiko, filozofijo in hebrej??ino. Tam je spoznal
Martina Bubra
,
Shmuela Yosefa Agnona
,
Hayima Nahmana Bialika
,
Ahada Ha'ama
, in
Zalmana Shazarja
.
V Berlinu se je Scholem spoprijateljil z
Leom Straussom
, s katerim sta si dopisovala celotno ?ivljenje. Leta 1918 je bil z Benjaminom v Bernu, ko je spoznal Elso (Escha) Burchhard, svojo prvo ?eno. Scholem se je vrnil v Nem?ijo leta 1919, kjer je prejel diplomo o semitskih jezikih na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Munchnu. Z Benjaminom sta ustanovila izmi?ljeno ?olo ?
the University of Muri
.
Scholem je napisal svojo doktorsko disertacijo o najstarej?em znanem kabalisti?nem tekstu,
Sefer ha-Bahir
.
Pod vplivom Buberja in zaradi privla?nosti
sionizma
je leta 1923 imigriral v Britanski mandat za Palestino. Postal je knji?ni?ar, navsezadnje pa tudi predstojnik oddelka za hebrej??ino in judovske obredne umetnosti v Izraelski narodni knji?nici. Scholemov brat Werner je bil ?lan skrajno leve stranke "
Fischer-Maslow Group
" in najmlaj?i ?lan
Nem?kega parlamenta
, zastopajo?
komunisti?no partijo
(KPD). Bil je izgnan iz stranke, kasneje pa so ga umorili nacisti v obdobju Tretjega rajha. Gershom pa je bil, v nasprotju z bratom, silovito proti
komunizmu
in
marksizmu
. Leta 1936 se je poro?il s svojo drugo ?eno, Fanio Freud.
Scholem je umrl v Jeruzalemu, kjer je pokopan zraven svoje ?ene na pokopali??u v Sanedrii.
Scholem je postal predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. U?il je kabalo in
misticizem
z znanstvene perspektive in leta 1933 postal prvi profesor judovskega misticizma na univerzi, kjer je pou?eval do upokojitve leta 1965. Scholem je s svojim zgodovinopisnim pristopom k pou?evanju judovske mistike neposredno nasprotoval pristopu ?ole Wissenschaft des Judemtus (Znanost o judovstvu) iz 19. stoletja, ki je ?elela ?tudij judovstva podrediti disciplini predmetov kot je zgodovina, filozofija in filologija. Po mnenju Jeremyja Adlerja je bilo Scholemovo razmi?ljanje prepoznavno kot judovsko in poglobljeno nem?ko, kar je spremenilo potek evropske misli 20. stoletja.
Scholem je svojo zgodbo o zgodnjih raziskovanjih povedal, ko so ga napotili k uglednemu
rabinu
, ki je bil strokovnjak za
kabalo
. Ko je videl veliko rabinovih knjig na temo kabale, je Scholem vpra?al o njih samo, da bi dobil odgovor: ≫
Te smeti? Zakaj bi zapravljal ?as za take neumnosti
?≪
Analiza judovstva, ki jo je izvedla ?ola Wissenschaft je bila po Scholemovem mnenju napa?na na dva na?ina: judaizem so preu?evali kot mrtev predmet in ne kot ?ivi organizem; prav tako niso upo?tevali ustreznih temeljev judovstva - neracionalne sile, ki je po Scholemovem mnenju religijo naredile ?ivo stvar.
Po njegovem mnenju so bile mitske in misti?ne sestavine vsaj tako pomembne kot racionalne, ter, da so te, bolj kot minucije Halakhe, resni?no ?ivo jedro judovstva. ?e posebej se ni strinjal s personalizacijo kabalisti?nih konceptov Martina Bibberja, ki so imeli neustrezen pristop k judovski zgodovini, hebrej??ini in izraelski de?eli.
S Scholemovega pogleda raziskovanja judovske mistike ni bilo mogo?e lo?iti od njenega zgodovinskega ozadja. Izhajajo? iz ne?esa podobnega je bilo v nasprotujo?i alternativi
Friedricha Nietzscheja
v javno zgodovino vklju?eno manj normativnih vidikov judovstva.
Scholem je trdil da lahko judovsko zgodovino razdelimo na tri obdobja:
- Bibli?no obdobje:
monoteizem
se bori proti mitu, a ga nikoli popolno ne premaga
- Talmudsko obdobje: nekatere institucije, na primer pojem magi?ne mo?i izpolnjevanja zakramentov, so odstranili v prid ?istej?emu konceptu bo?je transcedence
- Srednjeve?ko obdobje: nezmo?nost uskladitve abstraktnega pojma boga gr?ke filozofije z osebnim Bogom Biblije je judovske mislece, kot je bil Maimonides, pripeljala do tega, da so posku?ali odpraviti preostale mite in spremeniti podobo ?ivega boga. Po tem se je mistika kot prizadevanje, da bi ponovno na?li bistvo Boga svojih o?etov, postala bolj raz?irjena.
Pojem treh obdobij z interakcijami med racionalnimi in iracionalnimi elementi v judovstvu je Scholema pripeljal do navedbe nekaj spornih argumentov. Menil je, da se je
mesijansko gibanje
iz 17. stoletja, znano kot
sabatizem
, razvilo iz Lurijeve kabale. Da bi se sabatizem nevtraliziral, se je pojavil hasadizem kot hegelovska sinteza. Mnogi izmed tistih, ki so se pridru?ili hasidskemu gibanju, saj so v njem videli pravoslavno skupnost, so menili, da je njihova skupnost povezana z hereti?nim gibanjem.
Scholem je na enak na?in postavil hipotezo, da je bil izvor kabale iz 13. stoletja judovski gnosticizem, ki je bil ?e pred kr??anskim gnosticizmom.
Zgodovinopisni pristop je vklju?eval tudi jezikovno teorijo. V nasprotju z Buberjem je Scholem verjel v mo? jezika, ki lahko prikli?e nadnaravne pojave. V nasprotju z Walterjem Benjaminom je hebrejski jezik postavil v privilegiran polo?aj glede na druge jezike, kot edini jezik, ki je sposoben razkriti bo?ansko resnico. Scholem je kabaliste obravnaval kot tolma?e ?e obstoje?ega jezikovnega razodetja.
- Leta 1958 je prejel Izraelsko nagrado za Judovske ?tudije.
- Leta 1968 je bil izvoljen za predsednika Izraelske akademije naravoslovnih in humanisti?nih ved.
- Leta 1969 je prejel Yakir Yerushalayim.
- Leta 1977 je prejel Bialikovo nagrado za Judovsko misel.
- Major Trends in Jewish Mysticism, 1941
- Jewish Gnosticism, Merkabah Mysticism, and the Talmudic Tradition, 1960
- The Messianic Idea in Judaism and other Essays on Jewish Spirituality, 1971
- Sabbatai Sevi: The Mystical Messiah, 1973
- From Berlin to Jerusalem: Memories of My Youth, 1977
- Origins of the Kabbalah, 1987
- On the Mystical Shape of the Godhead: Basic Concepts in the Kabbalah, 1997
- Bo?je ime in kabalisti?na teorija jezika, 1991
- O kabalisti?ni teozofiji, 1989
- Izak Lurija in njegova ?ola, 1999
- Poglavitni tokovi v judovski mistiki, 2003
- Smisel Tore v judovski mistiki, 1989
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|