George Eliot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
George Eliot
Portret
George Eliot
Rojstvo Mary Anne Evans [1] [2]
22. november 1819 ( {{padleft:1819|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [3] [3] […]
Nuneaton, Warwickshire, Anglija [d]
Smrt 22. december 1880 ( {{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [5] [3] […] (61 let)
London [6]
Dr?avljanstvo   Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklic romanopiska , prevajalka , filozofinja , pisateljica , pesnica , novinarka , esejistka , urednica

Mary Ann Evans (tudi Mary Anne Evans ali Marian Evans, znana pod psevdonimom George Eliot [7] ), angle?ka pisateljica , * 22. november 1819 , Nuneaton , grofija Warwickshire, Anglija , † 22. december 1880 , Chelsea, London , Anglija.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Marry Ann Evans se je rodila 22. novembra 1819 kot tretji otrok Roberta Evansa (1773?1849) in Christiane Evans (rojene Pearson, 1788?1836). Imela je starej?o sestro Christiano oziroma Chrissey (1814?59), brata Isaaca (1816?1890) ter neimenovana brata dvoj?ka, ki sta umrla kmalu po rojstvu (1821), kot tudi polbrata Roberta (1802?1864) in polsestro Frances oziroma Fanny (1805?1882) iz o?etovega prej?njega zakona s Harriet Poynton (1780?1809). Leta 1820 se je dru?ina preselila v hi?o Griff House, ki se je nahajala med Nuneatonom in Bedworthom.

Ker je bila po?re?na bralka ter pronicljivega uma, obenem pa ni veljala za lepotico, Evans po o?etovem mnenju ni imela veliko obeti za poroko ter se je raje odlo?il vlo?iti v njeno izobrazbo, v tem ?asu tako redko privo??eno dekletom. Med petim in devetim letom je tako obiskovala krajevni evangeli?anski dekli?ki internat v Attleboroughu, med devetim in trinajstim v Nuneatonu, med trinajstim in ?estnajstim pa v Coventryju . V Nuneatonu je pri?la pod vpliv evangeli?anke Marie Lewis, glavne guvernante, kateri so naslovljena Evansina najzgodnej?a ?e ohranjena pisma. V internatu v Covetryju je po drugi strani Evans bila izpostavljena ti?ji, bolj zadr?ani veri, ki je bila v nasprotovu z evangeli?anstvom [8] .

Po smrti matere leta 1836 se je takrat ?estnajstletna Evans vrnila domov, da bi prevzela vlogo gospodinje, ?eprav je obenem nadaljevala dopisovanje z Mario Lewis. Po poroki brata Isaaca, ki je prevzel dru?inski dom, sta se enaindvajsetletna Evans in o?e preselila v Foleshill blizu Coventryja. Ponovna bli?ina Coventryju je prinesla nove vplive, predvsem Charlesa in Care Bray, ki sta z bogastvom pridobljenim iz proizvodnje ustanovila ve? ?ol ter darovala drugim ?lovekoljubnim namenom. Evans, ki se je takrat spopadala z verskimi dvomi, je tako postala intimna znanka ikonoklasti?nih, svobodomiselnih Brayjev, ki sta imela le?eren pogled na zakonske obveznosti ter svoj dom, Rosehill, odprla ljudem, ki so dr?ali in odprto razpravljali radikalne poglede. V hi?i Brayevih je Evans med drugim imela prilo?nost sre?ati Roberta Owena , Herberta Spencer ja, Harriet Martineau ter Ralpha Waldoja Emersona . Evans je tako bila izpostavljena liberalnimi in agnosti?nimi teologijami ter piscem kot sta David Strauss in Ludwig Feuerbach , ki sta zbudla dvom o dobesedni resni?nosti svetopisemskih besedil. Prvo ve?je literarno delo, ki ga je zapisala Evans je tako pravzaprav bil prevod, iz nem??ine v angle??ino, Straussovega Das Leben Jesu kritisch bearbeitet oziroma Jezusovo ?ivljenje, kriti?no preu?eno (1846), ki ga je dokon?ala potem ko ga je druga ?lanica 'kroga Rosehill', Elizabeth 'Rufa' Brabant, pustila nedokon?anega [8] .

Kot posledica prijateljstva z Brayem je slednji objavil nekatere izmed Evansovinih prvih del, predvsem recenzije, v svojem ?asopisu Coventry Herald and Observer [9] . Ko je Evans za?ela izra?ati verske dvome, ji je o?e zagrozil z izselitvijo, a do uresni?itve gro?nje ni pri?lo. Namesto tega je Evans v nadaljevanju vestno obiskovala cerkev ter ?e naprej skrbela za o?eta do njegove smrti leta 1849. Pet dni po pogrebu o?eta je Evans skupaj z Brayjema odpotovala v ?vico, kjer se je odlo?ila zad?ati v ?enevi , ?ive? prvo ob jezeru v Plongeonu , nato pa v drugem nadstropju hi?e v lasti Francoisa in Juliet d'Albert Durade na ulici Rue de Chanoines, danes Rue de la Pelisserie. V ?enevi se je med drugim vneto posvetila branju ter dolgim sprehodom po ?vicarski pokrajini, ki ji je bila v velik navdih. Francois Durade, ki je bil slikar, je tam tudi naslikal tudi enega izmed njenih najbolj znanih portretov [10] .

Leta 1850 se je Evans vrnila v London z namenom, da bi postala pisateljica, ter se za?ela sklicevati na Marian Evans [11] . Nastanila se je v hi?i Johna Chapmana, radikalnega zalo?nika, ki ga je prej spoznala v krogu Rosehill ter ki je izdal njen prevod Straussove knjige. Chapman je nedavno pred tem nakupil liberalno revijo The Westminster Review , ki se ji je pridru?ila Evans, leto pozneje postajajo? tudi njena asistentka urednica. ?eprav je bil Chapman uradno glavni urednik revije, je bila Evans tista, ki je kmalu prevzela odgovornost za ve?ino njene izdelave, saj je prispevala ?tevilne spise in recenzije, za?en?i s ?tevilko januarja 1852 in nadaljevajo? do konca njene zaposlitve pri reviji v prvi polovici leta 1854 [7] . Njeni zapisi so redno obravnavali dru?benopoliti?ne teme [12] . Politi?no je bila zlasti naklonjena takoimenovanim ni?jim slojem. V svojih ?lankih in recenzijah je kritizirala organizirano vero [13] [14] , simpatizirala z revolucijami leta 1848 po celinski Evropi in celo upala, da bodo Italijani "odvratne Avstrijce" pregnali iz Lombardije ter da bodo tako tudi upokojili "razpadle monarhe", ?eprav je tudi verjela, da bi postopen reformisti?ni pristop k dru?benim problemom bil najbolj?i za Anglijo [15] [16] . V ?asu uredni?tva, med letoma 1850 in 1851, je Evans tudi obiskovala Ladies College na trgu Bedford, kasneje znanem kot Bedford College, v Londonu [17] .

Leta 1851 je Evans sre?ala filozofa in kritika Georga Henryja Lewesa (1817?1878), s katerim sta leta 1854 za?ela sobivati. Lewes je bil poro?en z Agnes Jervis, s katero sta sporazumno ?ivela v odprtem zakonu. Poleg treh skupnih otrok z Lewesom, je Jarvis imela ?e ?tiri otroke s Thorntonom Leighom Huntom, Lewesovim prijateljem ter urednikom The Daily Telegrapha . Ker je Lewes priznal tudi ?enine izvenzakonske otroke, se od nje ni mogel zakonito lo?iti tudi, ko so se njune poti sporazumno raz?le, vseeno pa je ?ivel v 'anglosaksonskopravnem' zakonu z Evans vse do smrti leta 1878 [18] .

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Njene prve objave so bile v revijah Coventry Herald and Observer in The Westminster Review pod imenom Marian Evans, ?eprav je v enem svojih zadnjih spisev za slednjo prvi? uporabila psevdonim George Eliot. Leta 1857, ko je bila stara 38 let, je v glasilu Blackwood's Magazine objavila serijo Prizori iz duhovni?kega ?ivljenja (angl. Scenes of Clerical Life ). Leta 1859 je objavila svoj prvi roman, Adam Bede , ki se je izkazal za takoj?nji uspeh in vzpodbudil vztrajna ugibanja in domneve o avtorstvu priljubljene pripovedi: v enem trenutku se je pojavil celo pretendent za avtorstvo, neki Joseph Liggins. Ko govorice niso potihnile, se je Evans dokon?no razkrila kot pravi George Eliot, podpisani avtor omenjenega romana. Razkritja o Eliotinem spolu in zasebnem ?ivljenju so presenetila in vznemirila mnoge njene bralce, ?eprav to ni imelo posledic za njeno priljubljenost kot romanopisko. Eliotina zveza z Lewesom ji je po eni strani zagotovila stabilnost in spodbudo, ki ju je potrebovala za nadaljnjo pisanje leposlovja, po drugi strani pa je minilo veliko ?asa, preden je bil par sprejet v takoimenovano primerno dru?bo. Zlasti vplivno je bilo leto 1877, ko sta Evans in Lewes bila predstavljena princesi Louise, h?erki kraljice Viktorije , ki je sama bila vneta bralka Eliotinih romanov in tako navdu?ena nad Adamom Bedom , da je anga?irala umetnika Edwarda Henryja Corboulda, da bi ji naslikal prizore iz knjige [7] .

Po Adamu Bedu je Eliot napisala med drugim tudi romane Mlin na reki Floss (angl. The Mill on the Floss ) leta 1860, Middlemarch oziroma Middlemarch: ?tudija provincialnega ?ivljenja (angl. Middlemarch: A Study of Provincial Life ) med letoma 1871 in 1872 ter Daniel Deronda leta 1876, ko je ?e prete?no izginila iz splo?nih javnih o?i.

Romani [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Blain V. , Grundy I. , Clements P. The Feminist Companion to Literature in English : Women Writers from the Middle Ages to the Present ? 1990. ? P. 334.
  2. ↑ Eliot G. Daniel Deronda ? 2002. ? P. xvii.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Find a Grave ? 1996.
  4. ↑ International Music Score Library Project ? 2006.
  5. ↑ data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  6. ↑ Элиот Джордж ? 3-е изд. ? Moskva : Советская энциклопедия , 1969.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Ashton, Rosemary (1996). George Eliot: A Life . London: Hamish Hamilton.
  8. ↑ 8,0 8,1 Karl, Frederick R. (1995). George Eliot: Voice of a Century; A Biography . New York: W. W. Norton & Co. Inc. str. 31.
  9. ↑ McCormick, Kathleen (1986). ≫George Eliot's Earliest Prose: The Coventry 'Herald' and the Coventry Fiction≪. Victorian Periodicals Review . Zv. 19, ?t. 2. str. 57?62.
  10. ↑ Hardy, Barbara (2006). George Eliot: A Critic's Biography . London: Continuum. str.  42 ?45.
  11. ↑ Eliot, George (1954). ≫Letter to John Chapman (4 April 1851)≪. V Haight, Gordon S. (ur.). The George Eliot Letters . Yale University Press. str.  348 .
  12. ↑ Mackenzie, Hazel (2014). ≫A Dialogue of Forms: The Display of Thinking in George Eliot's 'Poetry and Prose, From the Notebook of an Eccentric' and 'Impressions of Theophrastus Such' ≪. Prose Studies . Zv. 36, ?t. 2. str. 117?129.
  13. ↑ Dillane, Fionnuala (2013). Before George Eliot: Marian Evans and the Periodical Press . Cambridge: Cambridge University Press.
  14. ↑ Newton, K.M. Modernizing George Eliot: The Writer as Artist, Intellectual, Proto-Modernist, Cultural Critic . London: Bloomsbury Academic Publishing.
  15. ↑ Fleishman, Avrom (2010). George Eliot's Intellectual Life . Cambridge: Cambridge University Press. str.  140 ?142.
  16. ↑ Szirotny, June (2015). George Eliot's Feminism: The Right to Rebellion . Basingstoke: Palgrave Macmillan. str. 26?28.
  17. ↑ ≫Ladies College≪ . UCL Bloomsbury Project . University College London. 14. april 2011 . Pridobljeno 4. decembra 2023 .
  18. ↑ Henry, Nancy (2008). The Cambridge Introduction to George Eliot . Cambridge: Cambridge University Press.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: George Eliot .
Stub icon

Ta ?lanek o knji?evniku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=George_Eliot&oldid=6172668 ≪