George Edward Moore
Rojstvo	4. november 1873 ( {{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2] […] Upper Norwood [d] [4]
Smrt	24. oktober 1958 ( {{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:24|2|0}} ) [1] [2] […] (84 let) Cambridge [5] [4]
Dr?avljanstvo	Zdru?eno kraljestvo
Poklic	filozof , univerzitetni u?itelj
Obdobje	Filozofija 20. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	analiti?na filozofija , empirizem , moralni realizem ( eti?ni ne-naturalizem )
Glavna zanimanja	etika , epistemologija , filozofija jezika
Pomembne ideje	naturalisti?na zmota , " Tukaj je roka "
Vplivi Frege , Russell , Whitehead , Sidgwick , McTaggart , Brentano , Kant , Thomas Reid , Locke , Aristotel
Vplival na Russell , Wittgenstein , J.L. Austin , Keynes , Dunajski krog

George Edward Moore , angle?ki filozof , * 4. november 1873 , London , Anglija , ZK , † 24. oktober 1958 , Cambridge , Anglija, ZK.

Skupaj z Russllom , Fregejem in Wittgensteinom ga pri?tevamo med ustanovitelje sodobne analiti?ne filozofije . Na filozofskem podro?ju je njegov najpomembnej?i prispevek v etiki , kjer je zavrnil utilitaristi?ne in idealisti?ne sodobnike ter uveljavil analiti?no filozofsko interpretacijo na temeljna eti?na vpra?anja.

Filozofsko izhodi??e [ uredi | uredi kodo ]

Rojen je bil v Upper Norwoodu , takrat ?e predmestju Londona . Na kolid?u Trinity Univerze v Cambridgeu , kjer je ?tudiral tudi Russell, je dobil zanimanje za filozofijo. V britanski filozofiji je takrat prete?no prevladovalo heglijanstvo , ki ga je zastopal predvsem Francis Herbert Bradley . S?asoma sta britansko heglijanstvo spodrinili mlaj?i filozofski ?oli, ki sta nasprotovali spekulativnemu heglijanskemu idealizmu. Ti ?oli sta utilitarizem in analiti?na filozofija . Kljub temu da Moora Skupaj z Russllom uvr??amo med glavne protagoniste slednje, analiti?ne ?ole, so pri njem opazni mo?ni vplivi tudi drugih dveh filozofskih ?ol.

Po uspe?no zaklju?enem ?tudiju mu je dedi??ina za nekaj let omogo?ila zaseben ?tudij filozofije. Z deloma ≫ Zavrnitev idealizma ≪ ( The Refutation of Idealism ; 1903) in ≫ Principia Ethica ≪ (1903) je dosegel filozofski preboj in se uveljavil s svojim prepoznavnim analiti?nim slogom.

Naturalisti?na zmota [ uredi | uredi kodo ]

V predgovoru k drugi izdaji ≫ Principie Ethice ≪, ki je do sedaj edino Moorovo delo v slovenskem prevodu, opredeli naturalisti?no zmoto kot napa?no poistosvetenje ne?esa, kar je dobro, s katerim kolim drugim predikatom ^[6] . Na primer, kadar nekaj, kar je dobro, poistosvetimo s koristnostjo, kar je o?iten primer utilitaristov , ali pa kadar dobro poistosvetimo s heglijanskim Absolutom. Skozi zgodovino filozofije so se pojavljala razli?na tolma?enja tistega, kar je ali naj bi veljalo za " dobro " s povsem konkretnimi prijemi, kot je na primer ?utno ugodje, ali pa abstraktnimi metafizi?nimi spekulacijami, ki " dobro " poistosvetijo z abstraktnim konceptom ali pa metafizi?no stvarnostjo (npr. Bog, Absolut).

Moorova novost pri iskanju odgovora na temeljna eti?na vpra?anja kot na primer " kaj je dobro " prekinja s tradicijo istosvetenja " dobro " s pomeni, ki se od njega razlikujejo in razhajajo. " Dobro " se po Mooru ne da definirati, kar pomeni, da kot predikat pripada sam sebi, ne pa kateremu drugemu predikatu. Na tem mestu je vredno omeniti o?iten vpliv prvih let sodelovanja z Russllom, od katerega je prevzel model logi?nega atomizma in ga v modificirani obliki uporabil v etiki. " Dobro " kot tisti atomarno enostaven pojem oziroma lastnost, ki je ne moremo nadaljnje analizirati in vsebinsko opredeliti z definicijo. Kar pomeni, da Moore zavzame do problema eti?no " dobrega " meta-eti?no pozicijo, ki bolj razkriva napake in zmotna tolma?enja preteklih eti?nih tradicij, kot pa da ponavlja ali na novo uvaja vsebinsko polne opredelitve " dobrega ". Moore se sicer v Prvem predgovoru opredeli kot intuicionist ^[7] , kar je potrebno razumeti previdno, saj eti?ni intuicionizem, ki ga zagovarja in ki se v sodobni analiti?ni filozofiji pojavlja pod imenom " eti?ni ne-naturalizem ", ne uvaja nobenih intuitivno vsebinsko polnih spoznanj o kon?nem statusu predikata " dobro ".

≫ Tukaj je roka ≪ [ uredi | uredi kodo ]

V eseju ≫ V obrambo zdravega razuma ≪ ( A Defence of Common Sense ; 1925) je postal znan zaradi argumenta o obstoju zunanjega sveta, s katerim je poudaril zanesljivost spoznanja, ki izhaja iz " zdravega razuma" (ang. common sense ), proti skepti?nim in idealisti?nim pogledom o obstoju zunanjega sveta. Ta pogled je kasneje nadgradil z esejem ≫ Dokaz za obstoj zunanjega sveta ≪ ( Proof of an External World ; 1939), v katerem je pri?el na izvirno in preprosto idejo, kako zavr?emo skepticizem o obstoju zunanjega sveta kot neutemeljen. Menil je, da lahko zunanji svet doka?e z dvigom desne roke in izjavo " Tukaj je ena roka ", nakar svetuje, da dvignemo ?e levo roko in izjavimo " Tukaj je druga roka ". Sklepni zaklju?ek tega ilustrativnega dviganja rok je kon?ni dokaz, da sta v svetu vsaj dva materialna objekta , o katerih ni dvoma in zato mora zunanji svet zagotovo obstajati. Skeptik bo preko sklepanja modus ponens trdil, da ni prepri?an o obstoju zunanjega sveta. Ker ne, ali svet obstaja ali ne, potem ne more biti prepri?an, ali obstaja kak?na stvar v svetu npr. roka, ki jo lahko dvigne.

Moore ne napade tega sklepanja neposredno, pa? pa ga preoblikuje v sklepanje modus tollens : ?e skeptik ni prepri?an o obstoju zunanjega sveta, potem skeptik ne ve, ali ima roki, ki ju lahko dvigne. Toda skeptik ve, da ima roki, ki ju lahko dvigne. Zatorej tudi ne ve, ali je njegov dvom o obstoju zunanjega sveta sploh utemeljen.

?eprav se Moorov preobrat v sklepanju zdi ?ibek ima pomembno okoli??ino: Moore skeptikovo premiso o (ne)obstoju zunanjega sveta ohrani in s spremembo argumenta iz modus ponens v modus tollens zavr?e skeptikovo gotovost v lastno izhodi??e kot nesmiselno.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Seznam pomembnej?ih del po letu izida:

• ≫ Zavrnitev idealizma ≪ ( The Refutation of Idealism ; 1903)
• ≫ Principia Ethica ≪ (1903)
• ≫ Filozofske ?tudije ≪ ( Philosophical Studies ; 1922)
• ≫ V obrambo zdravega razuma ≪ ( A Defence of Common Sense ; 1925)
• ≫ Dokaz za obstoj zunanjega sveta ≪ ( Proof of an External World ; 1939)

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• MacIntyre, Alasdair, Kratka zgodovina etike ≪, Znanstveno in publicisti?no sredi??e, Ljubljana, 1993, ( COBISS )
• Moore, George Edward, ≫ Principia Ethica ≪, ?tudentska zalo?ba, Ljubljana 2000 ( COBISS )
• Mur, D?. E., ≫ Principi etike ≪, Nolit, Beograd 1963 ( COBISS ) (hrva?ko)

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Mislec.net

Opombe [ uredi | uredi kodo ]