George Berkeley
Rojstvo	12. marec 1685 ( {{padleft:1685|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}} ) [1] [2] […] Kilkenny
Smrt	14. januar 1753 ( {{padleft:1753|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}} ) [1] [2] […] (67 let) Oxford [4]
Dr?avljanstvo	Kraljevina Irska [d]
Poklic	filozof , anglikanski duhovnik , pisatelj , epistemolog , filozof znanosti , metafizik , duhovnik
Obdobje	Filozofija 18. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	empirizem , subjektivni idealizem
Glavna zanimanja	metafizika , epistemologija , skepticizem
Pomembne ideje	ekstremni empirizem , zanikanje materije , Bog proizvaja predstave, anti- deizem
Vplivi Locke , Descartes , Newton , Swift , Molyneux , nominalizem
Vplival na Hume , Burke , Kant , Schopenhauer , Ayer , Lenin
Podpis

George Berkeley , irski anglikanski ?kof in filozof , * 12. marec 1685 , Dysert Castle , okraj Kilkenny , Irska , † 14. januar 1753 , Oxford , VB . Pri?tevamo ga med pomembnej?e novove?ke filozofe. Za njegov filozofski sistem je zna?ilen subjektivni idealizem in skrajni empirizem . V primerjavi s predhodniki (Descartes, Spinoza, Locke) je popolnoma zanikal obstoj materije kot substance in obstoj ne?esa pogojeval z zaznavanjem le-tega (lat. esse est percipi ')

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

George Berkeley se je rodil 12 marca leta 1685 v Kilkennyju na Irskem. Dru?ina je bila po rodu iz Anglije vendar se je ?e pred rojstvom Berkeleya preselila na Irsko. Razen, da je bila protestantska, je o njegovi dru?ini malo znanega.

S petnajstimi leti je za?el obiskovati Trinity College v Dublinu leta 1700, kjer je poleg sholasti?ne izobrazbe spoznal takrat uveljavljene filozofske tokove. Posebno velik vpliv na njegovo nadaljnjo filozofijo sta imela John Locke in Rene Descartes .

?e zelo zgodaj je imel zgrajen svoj lastni filozofski sistem, ki je temeljil na subjektivnem idealizmu in strogem empirizmu (imaterializem).

Njegovo prvo delo je bilo delo z naslovom Esej o novi teoriji vida (An essay towards a new theory of vision, 1709). ?e naslednje leto je star 25 let izdal Razprava o na?elih ?love?kega razuma   (A treatise concering the principle of human knowledge) prvi del od treh, te tri knjige so pokrivale temelje njegove filozofije.

Ker je bilo prvo delo slabo sprejeto, je spisal ?e poljubnej?o Trije dialogi med Hylasom in Philonom (Three Dialogues between Hylas and Philonous), v kateri je predstavil sam temelj njegove filozofije imaterializma. Ta knjiga je po razumljivosti najbolj dostopna ?ir?i mno?ici. "Tri dialoge" je objavljal tudi v ?asopisju, kar mu je prineslo velik ugled.

Ob enem se je Berkley potegoval za mesto ?kofa v irski Anglikanski cerkvi . Za ?asa svojega ?ivljenja se je lotil velikega projekta, ?elel je ustanoviti misijonski kolid? na Bermudih . Zato je naslednja leta zbiral denar in sredstev za pomo? pri izgradnji kolid?a. Leta 1728 se je poro?il in odpotoval z ?eno v ZDA. Nastanil se je blizu Newporta , Rhode Island , kjer se je aktivno vklju?il v tamkaj?nje kulturno ?ivljenje. ?e vedno si je prizadeval uresni?iti cilje na Bermudih, kjer bi ustanovil misijo in poskrbel za versko izobrazbo tamkaj?njih kolonistov, vendar ni zbral dovolj denarja. Leta 1932 je zapustil ZDA in se vrnil v London. Leta 1734 je Berkley postal ?kof mesta Cloyne, na jugu Irske (grofija Cork). Leta 1753 je umrl, do svoje smrti je ustvarjal in bival v mestu Cloyne.

Filozofija [ uredi | uredi kodo ]

Berkley je bil pomemben predstavnik subjektivnega idealizma. Njegovo glavno izhodi??e je kritika Lockovega empirizma, s katero se je seznanil ?e v ?oli in sicer, da so lahko ideje neposredni predmeti zavesti. Ideje je razdelil na dva razreda:

1. ideje, ki izvirajo iz zaznav in z njimi opravljamo samovoljno;
2. ideje, ki jih osebek ni osebno zaznal, vendar so vir neke ?utne zaznave.

Sku?al je dokazati, da za izvor idej ni potrebno jemati nobenih materialnih stvari, njihova bit je na?a ?utna zaznavnost. Predstave so v duhu (ne lo?i med idejami in predstavami). Vsaka?utna zaznava je za vsako ?utilo specifi?na, v skupno predstavo jo uvr??a miselno sklepanje (med vidom in tipom tako ni nobene neposredne zvez. ?utni predmeti so zato zgolj kompleksi predstav zdru?eni v ?lovekovem duhu pod skupnim imenom. Vse argumente v prid imaterializmu je gradil na ozki osnovi senzualizma , zato je v kritiki Locka zelo neposreden: primarnih kvalitet si ni mo?no zamisliti brez sekundarnih. Materialna substanca lahko biva samo preko duhovne, zato tudi ni substanca v pravem pomenu in kot taka ne obstaja.

Njegova temeljna teza se glasi: " esse est percipi ", kar pomeni: " biti je biti znan " oziroma povedano druga?e, bit predmetov je dolo?ena z njihovo zaznavnostjo. V skladu s kritiko Locka je menil, da na?e ideje primarnih kvalitet niso ni? drugega kot interpetacija sekundarnih. Ker so vse ideje izvor sekundarnih kvalitet, zunanjega sveta ni mogo?e zaznati. Kot pravi Berkley, obstajajo samo ideje in duh, materije ni. Duh, kot pravi je zaznavajo?e bitje, njegova dejavnost je v volji, domi?ljiji, spominu in ugotavljanju odnosov med idejami.

Berkley pravi:

≫Ko pravim 'miza', na katero pi?em, eksistira/ obstaja, to pomeni da jo ?utim in vidim; ?e me ne bi bilo v ?tudijski sobi, bi lahko zatrdil njeno eksistenco v ?utilih s trditvijo, da bi jo lahko jaz ali katerikoli drug duh v sobi zaznal, ?e bi bil v moji ?tudijski sobi…Bit takih stvari je v njihovi zaznanosti. Ni mogo?e da bi imeli katerokoli drugo eksistenco zunaj duha ali misle?ega bitja, ki jih zaznava≪. ^[5]

Berkley torej trdi, da eksistence predmetov so odvisne od na?ih idej oziroma povedano druga?e ni si mogo?e predstavljati ideje brez konkretnih dolo?il. Ni mogo?e, da si predstavlja? idejo o gibanju brez, da bi bilo to nekaj po?asnega ali hitrega. Izvor teorije o eksistenci materije je v nasprotju z eksistenco abstraktnih idej. Hipoteza o eksistenci abstraktnih idej je mogo?a zgolj zato, ker jezik pozna splo?no uporabne izraze. Besede imamo za imena stvari za katere menimo, da obstajajo. Hipoteza materije ne izra?a ni? drugega kot abstraktno idejo neke stvari brez ≫dolo?itve≪ kar pravi Berkley, da ni mogo?e.

Kot pravi Berkley eksistenca subjekta, ki je neodvisna od zunanje stvarnosti in ki je dana ?utnemu zaznavanju, on ni dvomil. Ker pa ni materialna in so vse te ideje le v duhu, morajo te ideje obstajati v nekem drugem duhu, ki ji zaznava. To pa je lahko le Bog . Vse 'stvari' so v duhu in imajo svoj cilj, ki jim ga je namenil Bog, prav tako je prvotni izvor vsega gibanja samo in samo Bog.

Berkley pravi ^[6] ≫dejansko drevo, ki eksistira neodvisno od mojega duha, dejansko spoznava in dojema neskon?ni bo?ji duh…. Ideje, ki jih je vtisnil ?utilom stvarnik narave imenujemo dejanske stvari…. Zato imajo tudi obstojnost, red in zvezo ter jih ni mogo?e priklicati tjavdan.

Pridemo do zaklju?ka, da stvari so kompleksi idej, ki jih zaznava Bog in jih prikli?e prek afekcij na?ega duha. Red in zveze, ki jih pri tem uporablja Bog, se imenujejo ≫ naravni zakoni ≪.

Berkley ne zanika obstoja sveta, v grobem zanika obstoj materije , da je svet v bistvu materialen. Berkley trdi: ≫da stvari, ki jih vidim s svojimi o?mi in tipam s svojimi rokami, eksistirajo, niti najmanj ne dvomim. Edino, ?emur odrekam eksistenco, je to  ?emur pravijo filozofi materija ali telesna substanca.≪ ^[5]

Pomembnej?a dela [ uredi | uredi kodo ]

• Razprava o na?elih ?love?kega razuma ( A Treatise Concerning the Principles of Human Knowledge ), 1710
• Trije dialogi med Hylasom in Philonom ( Three Dialogues between Hylas and Philonous ), 1713

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: George Berkeley

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• George Berkeley @ Philosophy Basics
• George Berkeley @ Britannica.com
• George Berkeley @ Philosophypages
• George Berkeley @ NWE
• George Berkeley @ PSE
• George Berkeley @ IEP

Ta ?lanek o filozofu je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u