Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi sklici na zanesljive vire . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti.

Gasilec je psihofizi?no sposoben in ustrezno izurjen ?lovek, katerega naloga je gasiti po?are in pomagati ob naravnih in drugih nesre?ah .

Gasilci se v Sloveniji se lo?ijo na prostovoljne in poklicne. Naloga obojih je po?arna za??ita in re?evanje. Slovenski prostovoljni gasilci so zdru?eni pod okriljem Gasilske zveze Slovenije , poklicni gasilci pa v Zdru?enje slovenskih poklicnih gasilcev .

Prostovoljni gasilci [ uredi | uredi kodo ]

Prostovoljni gasilci so organizirani kot prostovoljna gasilska dru?tva (PGD) in prostovoljna industrijska gasilna dru?tva (PIGD), ki so namenjena predvsem ga?enju v tovarnah in drugih industrijskih objektih, kjer obstaja velika nevarnost po?arov in drugih nesre? (npr. naftna industrija, kemijska industrija, itd). Prostovoljna gasilska dru?tva se zdru?ujejo v gasilske zveze ( na nivoju ene ali ve? ob?in), gasilske zveze pa v t. i. regijske svete. V prostovoljnih dru?tvih se vzgaja tudi mladino. Od 7 do 11 let so pionirji, od 11 do 16 let so mladinci in od 16 do 18 let so pripravniki. Po novem zakonu o gasilstvu lahko z dopolnjenim 16. letom starosti mladinci opravijo osnovni te?aj in tako postanejo gasilski pripravniki. Pripravniki lahko tudi sodelujejo v intervencijah, ampak le v spremstvu mentorja, ki mu ga dolo?i njegova gasilska enota. Veterani so ?lani, ki jih ?tejejo ve? kot 55 let (?enske) oz. 63 let (mo?ki), ki ne opravljajo ve? operativnega dela, temve? izvajajo le ?e naloge na organitzacijskem, preventivnem in vzgojnem podro?ju.

Izobra?evanje gasilcev poteka na nivoju gasilskih dru?tev (izobra?evanje podmladka, osnovni te?aj za gasilca), gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Osrednji center je Izobra?evalni center za za??ito in re?evanje (ICZR) na Igu , s podenotama v Pekrah in Se?ani , v katerih se ?olajo tako prostovoljni, kot poklicni gasilci.

?lanov prostovoljskih gasilskih dru?tev je okoli 123.000, od tega je aktivnih gasilcev okoli 60.000 (vseh ?lanov prostovoljnega gasilstva 133.000) ^[1] . Poklicnih gasilcev je okoli 860 ^[2] .

V Sloveniji je v primerjavi z drugimi de?elami prostovoljno gasilstvo zelo razvito ^[3] . Prostovoljna gasilska dru?tva so na pode?elju dostikrat hrbtenica dru?abnega ?ivljenja in sosedske pomo?i.

Cilji gasilstva [ uredi | uredi kodo ]

Cilji gasilstva so ( po prioriteti ) znanja oz. sposobnosti potrebne za varno delo redno prakticirane med vajami in izobra?evanjem skozi celotno kariero gasilca. V zdru?enih dr?avah, standard organizacij je asociacija narodne za??ite pred ognjem. Pogosto se za?etne gasilske ve??ine u?ijo lokalno, regionalno ali od dr?avno odobrene gasilske akademije. Odvisno od zahtev oddelka, se dodatna znanja in certifikati kot na primer tehni?no re?evanje in Para-medicina lahko pou?ujejo ob tem ?asu. Gasilci tesno sodelujejo z drugimi agencijami za ukrepanje ob nesre?ah, najbolj pogosto s policijskimi postajami. Ker je vsaka scena po?ara tudi tehni?no zlo?in dokler ni dokazano nasprotno (odvisno od lokacije) od gasilskega kapitana ali policijskega oddelka ali kvalificiranega raziskovalca, velikokrat pride do prekrivanja odgovornosti med odzivnimi gasilci in policiji kot so dokazi in za??ita scene, prvi ogled pozvanih in skupin dokazov. Pove?ana Vloga gasilcev pri zagotavljanju nujne medicinske pomo?i , pripelje gasilce do tega da prekrivajo delo policistov. En primer tega je da se vse strelne rane prijavijo organom pregona. Gasilstvo ima nekaj osnovnih spretnosti: prepre?evanje, samoza??ita, re?evanje, za??ita oz ohranjanje posestvi, in kontrola ognja. Gasilstvo je nato ?e razdeljeno na ve??ine ki so, ga?enje, ventilacija, re?evanje in obnovo. Ga?enje gozdnih oz divjih po?arov in zadr?evanje po?arov in ?i??enje. Iskanje in Re?evanje , Izvede se na za?etku vsakega po?arnega scenarija, in velikokrat z ga?enjem in ventilacijo.

Prepre?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Protipo?arni sistemi za du?enje imajo dokazan nadzor nad po?ari kot tudi ga?enje. Veliko po?arnih urednikov priporo?ajo da ima vsaka stavba tudi stanovanja, da imajo brizgalni sistem.

Pravilno delujo?e brizgalke v prebivali??ih mo?no zmanj?ajo mo?nost smrti zaradi po?ara. Stanovanje z majhnimi sobami, zna?ilnimi za prebivali??a lahko ena ali dve brizgalki pokrijeta ve?ino sob. Poleg tega je naloga gasilcev tudi redni pregled zgradb, da se zagotovi, da so stavbe pod op?arnimi kodami, ki uveljavjalo, tako da stavba prepre?uje ?irjenje po?ara, kje se nahajajo potencialne nevarnosti ter, da je zagotovljena varna evakuacija. Druge metode prepre?evanja po?arov so tudi usmerjanje pozornosti na znane nevarne pogoje in s prepre?evanjem nevarnih dejanjih preden se zgodi tragedija. To obi?ajno poteka na ve? inovativnih na?inov kot so varnostne bro?ure, zagotavljanje novic, pisanje objav o javni varnosti ali vzpostavitev pomebnih zaslonov v dobro obiskanih obmo?jih. Zagotovilo da ima vsako gospodinjstvo delujo?i po?arni oz. dimni alarm, so izu?eni v ustrezni po?arni varnosti, ima evakuacijsko pot ter to?ko za sre?anje, to so glavne naloge za ve?ino skupin gasilcev v krajih.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Gasilska oprema
• Padalski gasilec

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gasilec .

Poglejte si besedo gasilec  ali Gasilec v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Oddaja Polno?ni klub - Gasilci na RTV Slovenija Arhivirano 2007-11-03 na Wayback Machine .