Gallaecia

Gallaecia , znana tudi kot Hispania Gallaecia , je bilo ime rimske province na severozahodu Hispanije , pribli?no dana?nje Galicije , severne Portugalske , Asturije in Leona ter kasnej?ega kraljestva Galicija. Rimska mesta so vklju?evala pristani??e Cale ( Porto ), upravna sredi??a Bracara Augusta ( Braga ), Lucus Augusti ( Lugo ) in Asturica Augusta ( Astorga ) ter njihova upravna obmo?ja Conventus bracarensis, Conventus lucensis in Conventus asturicensis.

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Rimljani so severozahodni del Hispanije ali Iberski polotok poimenovali Gallaecia po keltskih plemenih tega obmo?ja Gallaeci ali Gallaecians. ^[1]

Gallaeci so se zapisali v pisano zgodovino v epu Punica Silija Italika iz 1. stoletja o prvi punski vojni :

Fibrarum et pennae divinarumque sagacem

flammarum misit dives Callaecia pubem,

barbara nunc patriis ululantem carmina linguis,

nunc pedis alterno percussa verbere terra,

ad numerum resonas gaudentem plaudere caetras. (knjiga III.344-7)

≫Bogata Gallaecia je poslala svoje mladeni?e, ki so bili modri v znanju vede?evanja po drobovju zveri, po perju in plamenih ? ki so zdaj vpili barbarsko pesem svojega maternega jezika, zdaj izmeni?no topotali po tleh v svojih ritmi?nih plesih, dokler ni zazvenela zemlja in spremljanje igranja z zvo?nimi cetrami ( caetra je bila majhna vrsta ??ita, ki so ga uporabljali v regiji).≪

Gallaecia, kot regija, je bila torej za Rimljane zaznamovana tako zaradi Gallaecijske kulture Castro , sistema gradi?? , kot zaradi privla?nosti njenih rudnikov zlata . Ta kultura se je raz?irila preko dana?nje Galicije, severa Portugalske, zahodnega dela Asturije, Bierza in Sanabrije in se je po klasi?nih avtorjih Pomponija Mela in Plinij Starej?i razlikovala od sosednje luzitanske kulture na jugu. ^[2]

Kasneje je mitska zgodovina, ki je bila zajeta v Lebor Gabala Erenn , pripisala Gallaecijo kot to?ko, od koder so Galci odpluli, da bi osvojili Irsko, kot so Galecijo, s silo oro?ja.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Predrimska Galecija [ uredi | uredi kodo ]

Strabon v svoji Geografiji takole na?teva prebivalce severozahodne atlantske obale Iberije:

... potem Vetonci in Vakajci, skozi katerih ozemlje te?e reka Durius [Duero], ki omogo?a kri?i??e v Akutiji, mestu Vakajcev; in nazadnje, Callaicanci, [Gallaicanci], ki zasedajo zelo velik del gorate de?ele. Iz tega razloga, ker se je bilo z njimi zelo te?ko bojevati, so Callaicanci sami ne le opremili priimka za ?loveka, ki je premagal Luzitance [kar pomeni Decim Junij Brut Kalaik, rimski general], ampak so to tudi prinesli zdaj, ?e, se ve?ina Luzitancev imenuje Callaicanci.

Rimska Galecija [ uredi | uredi kodo ]

Rimska Galecija pod Dioklecijanovo reorganizacijo, 293 n. ?t.

Po punskih vojnah so se Rimljani posvetili osvajanju Hispanije. 60.000-?lansko pleme Galeci se je po Paulu Oroziju soo?ilo z rimskimi silami leta 137 pr. n. ?t. v bitki pri reki Duero ( ?pansko Duero , portugalsko Douro , galicijsko Douro , latinsko Durius ), ki se je kon?ala z veliko rimsko zmago, na podlagi katere se je rimski prokonzul Decim Junij Brut vrnil kot junak in dobil naziv Gallaicus ('zmagovalec Gallaicoi'). Od takrat so se galajski borci pridru?ili rimskim legijam, da bi slu?ili vse do Dakije in Britanije . Dokon?no izumrtje keltskega odpora je bil cilj nasilnih in neusmiljenih kantabrijskih vojn, ki so se bojevale pod cesarjem Avgustom od 26. do 19. pr. n. ?t. Odpor je bil grozljiv: kolektivni samomor namesto predaje, matere, ki so pobile svoje otroke, preden so naredile samomor, kri?ani vojni ujetniki, ki so peli zmagoslavne himne, upori ujetnikov, ki so pobili svoje stra?arje in se vrnili domov iz Galije.

Za Rim je bila Gallaecia regija, ki sta jo sestavljala izklju?no dva conventusa ? Lucensis in Bracarensis ? in se je glede na pisne vire jasno razlikovala od drugih con, kot je Asturica :

Legatus iuridici do per ASTURIAE ET GALLAECIAE.
Prokurist ASTURIAE ET GALLAECIAE.
Cohors ASTURUM ET GALLAECORUM.
Plinij: ASTURIA ET GALLAECIA

V 3. stoletju je Dioklecijan ustvaril upravno razdelitev, ki je vklju?evala conventus Gallaecia, Asturica in morda Cluniense. Ta provinca je prevzela ime Gallaecia, ker je bila najbolj naseljeno in pomembno obmo?je v provinci. Leta 409, ko je padel rimski nadzor, so osvajanja Svebov preoblikovala rimsko Gallaecijo ( conventus Lucense in Bracarense) v kraljevino Galicijo ( Galliciense Regnum , ki sta ga zabele?ila Hidacij in Gregor iz Toursa ).

Rimski guverner [ uredi | uredi kodo ]

Aconius Catullinus Philomatius, praeses pred letom 338

Kasneje Galicija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Svebsko kraljestvo Galicija .

V no?i na 31. december 406 na?ega ?tetja je ve? germanskih barbarskih plemen, Vandalov , Alanov in Svebov , preplavilo rimsko mejo na Renu . Napredovali so proti jugu, ropali po Galiji in pre?kali Pireneje . Lotili so se razdelitve rimskih provinc Carthaginiensis , Tarraconensis , Gallaecia in Betika . Svebi so zavzeli del Galicije, kjer so pozneje ustanovili kraljestvo. Potem ko so Vandali in Alani od?li v severno Afriko, so Svebi prevzeli nadzor nad ve?jim delom Iberskega polotoka. Vendar so vizigotski pohodi vzeli velik del tega ozemlja nazaj. Vizigoti so zmagali v vojnah, ki so sledile, in nazadnje priklju?ili Galicijo.

Po vizigotskem porazu in priklju?itvi ve?jega dela Hispanije Mavrom je skupina vizigotskih dr?av pre?ivela v severnih gorah, vklju?no z Galicijo. V Beatus of Liebana († 798) se je Gallaecia za?ela uporabljati za kr??anski del Iberskega polotoka, medtem ko se je Hispania uporabljala za muslimanskega. Emirji, ki so se raje osredoto?ili na nalogo utrjevanja osvojenega ozemlja, se nazadnje nikoli niso raz?irili v te zelo za??itene gore, ki so jih Rimljani pred njimi prav tako generacije vklju?evali.

V ?asu Karla Velikega so se galecijski ?kofje udele?ili frankfurtskega koncila leta 794. Med rezidenco v Aachnu je sprejel veleposlani?tvo Alfonza II. Galecijskega, glede na frankovske kronike.

San?o III. Navarski leta 1029 omenja Bermuda III. Leonskega kot Imperator domus Vermudus v Gallaeciji.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

↑ Lujan, Eugenio R. (2000) "Ptolemy's 'Callaecia' and the language(s) of the 'Callaeci'", in: David N. Parsons & Patrick Sims-Williams, editors (2000) Ptolemy; towards a linguistic atlas of the earliest Celtic place-names of Europe : papers from a workshop sponsored by the British Academy, Dept. of Welsh, University of Wales, Aberystwyth, 11?12 April 1999, pp. 55?72.
↑ Med njimi Praestamarci, Supertamarci, Nerii, Artabri in na splo?no vsi ljudje, ki ?ivijo ob morski obali, razen Grovi v ju?ni Galiciji in severni Portugalski: Totam Keltici colunt, sed a Durio ad flexum Grovi, fluuntque per eos Avo , Celadus, Nebis, Minius et cui oblivionis cognomen est Limia. Flexus ipse Lambriacam urbem amplexus recipit fluvios Laeron et Ullam. Partem quae prominet Praesamarchi habitant, perque eos Tamaris et Sars flumina non-longe orta decurrunt, Tamaris secundum Ebora portum, Sars iuxta turrem Augusti titulo memorabilem. Cetera super Tamarici Nerique incolunt in eo tractu ultimi. Hactenus enim ad occidentem versa litora pertinent. Deinde ad septentriones to latere terra convertitur a Keltico promunturio ad Pyrenaeum usque. Perpetua eius ora, nisi ubi modici recessus ac parva promunturia sunt, ad Cantabros paene recta est. In ea primum Artabri sunt etiamnum Celticae gentis, deinde Astyres. , Pomponius Mela, Chorographia, III.7?9.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gallaecia .

[1] Lujan, Eugenio R. (2000) "Ptolemy's 'Callaecia' and the language(s) of the 'Callaeci'", in: David N. Parsons & Patrick Sims-Williams, editors (2000) Ptolemy; towards a linguistic atlas of the earliest Celtic place-names of Europe : papers from a workshop sponsored by the British Academy, Dept. of Welsh, University of Wales, Aberystwyth, 11?12 April 1999, pp. 55?72.

[2] Med njimi Praestamarci, Supertamarci, Nerii, Artabri in na splo?no vsi ljudje, ki ?ivijo ob morski obali, razen Grovi v ju?ni Galiciji in severni Portugalski: Totam Keltici colunt, sed a Durio ad flexum Grovi, fluuntque per eos Avo , Celadus, Nebis, Minius et cui oblivionis cognomen est Limia. Flexus ipse Lambriacam urbem amplexus recipit fluvios Laeron et Ullam. Partem quae prominet Praesamarchi habitant, perque eos Tamaris et Sars flumina non-longe orta decurrunt, Tamaris secundum Ebora portum, Sars iuxta turrem Augusti titulo memorabilem. Cetera super Tamarici Nerique incolunt in eo tractu ultimi. Hactenus enim ad occidentem versa litora pertinent. Deinde ad septentriones to latere terra convertitur a Keltico promunturio ad Pyrenaeum usque. Perpetua eius ora, nisi ubi modici recessus ac parva promunturia sunt, ad Cantabros paene recta est. In ea primum Artabri sunt etiamnum Celticae gentis, deinde Astyres. , Pomponius Mela, Chorographia, III.7?9.

[1]

[2]