Gaetano Domenico Maria Donizetti
,
italijanski
operni
skladatelj
, *
29. november
1797
,
Bergamo
,
Italija
, †
8. april
1848
, Bergamo, Italija.
Gaetano Donizetti
Gaetano Donizetti, naslikal Giuseppe Rillosi (1811?1880)
Donizetti se je rodil kot predzadnji od ?estih otrok v revnem domu vratarja zastavljalnice v Bergamu leta 1797. Leta
1806
je bil, skupaj z bratom Giusepejem, sprejet v poklicni glasbeni konsevatorij, ki ga je vodil
Simon Mayr
, pred tem kapelnik v cerkvi
Santa Maria Maggiore
. Mayr je hitro spoznal de?kov talent in mu je nato izdatno, tudi finan?no pomagal pri ?olanju. Usmeril ga je v komponiranje in ?tudij petja. Po devetih letih ?olanja v Bergamu je leta
1815
od?el na ?tudij glasbe na Liceo musicale v
Bologno
. Donizetti je bil navdu?en komponist, obvezni ?tudij fuge in kontrapunkta je v prostem ?asu nadomestil s pisanjem
Concertinov za rog
in simfonij. Leta 1817, star dvajset let, se je vrnil v Bergamo in v letu dni napisal osem kvartetov ter prvo opero
Henrik iz Burgundije
(
Enrico di Borgogna
), ki so prvi? predvajali leta 1818 v Benetkah.
Ob koncu tridesetih in v za?etku ?tiridesetih let
19. stoletja
je bil na vrhuncu slave in veljave. Preselil se je v Rim in se poro?il s h?erko bogatega rimskega me??ana Virginio Vasselli. Leta 1834 so Donizettija imenovali za profesorja kompozicije na neapeljskem konservatoriju. V letih 1835 in 1836 je Donizettija prizadela huda nesre?a: pokopal je vse bli?nje in zaradi ?alosti izgubil vso voljo do ?ivljenja in komponiranja. Rossini ga je povabil v Pariz, kjer pa italijanski glasbeniki niso bili ve? tako priljubljeni, saj so Parizu vladali
Liszt
,
Chopin
in
Berlioz
. Kljub ?alosti je nadaljeval s komponiranjem in njegove opere so vedno po?ele uspeh.
Bil je sodobnik ?e dveh slavnih italijanskih skladateljev iz obdobja
belkanta
Rossinija
in
Bellinija
; zdelo se je, da pi?e z obema rokama hkrati. Poleg
71
oper je ustvaril tudi lepo ?tevilo
simfonij
, godalnih kvartetov,
kantat
in skladb za sakralno rabo. V zgodovini literature bi se z njim mogel primerjati kve?jemu
Alexandre Dumas
.
V Donizettijevih operah so blesteli predvsem pevci, ki so kmalu postali legende:
Gilbert Duprez
,
Napoleone Moriani
(≫tenore della bella morte≪),
Nikolaj Kusmi? Ivanov
,
Giovanni Battista Rubini
(≫kralj romanti?nih tenorjev≪),
Giuseppina Strepponi
(bodo?a druga gospa
Verdi
).
Maestro je postal dopisni ?lan Francoske akademije, rahiti?ni in malce prismuknjeni avstrijski cesar
Ferdinand Dobrotljivi
pa mu je podelil imenitno zvene?i naslov
Maestro di Cappela e di Camera e Compositore di Corte
, ki je neko? ?e pripadal
Mozartu
. Vendar salzbur?ki genij od habsbur?kega dvora ni ? tako kot Donizetti ? hkrati prejemal ?e 12.000 avstrijskih lir ≫te?ke≪ letne ≫nagrade≪.
?eprav je Donizetti napisal kar nekaj komi?nih oper, je bil menda vse prej kot veseljak. Sprva so ga mu?ile ?tevilne migrene in najbr? je slutil usodo, ki ga je ?akala - progresivna paraliza ga je ubijala po?asi, a zanesljivo. Dali so ga v zaveti??e, kjer je od jeseni 1845 do smrti je samo ?e vegetiral.
Asteroid 9912 "Donizetti"
[
uredi
|
uredi kodo
]
16. oktobra 1977 sta Cornelis Johannes van Houten in Ingrid van Houten-Groeneveld na fotografskih plo??ah, ki jih Tom Gehrels posnel s
teleskopom
Samuel Oschin na observatoriju
Palomar
odkrila
asteroid
in ga za?asno ozna?ila kot "2078 T-3". Pozneje so ga preimenovali v "Donizetti" po italijanskem skladatelju Gaetanu Donizettiju.
[9]
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|