한국   대만   중국   일본 
Gaetano Donizetti - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Gaetano Donizetti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gaetano Donizetti
Portret
Rojstvo Domenico Gaetano Maria Donizetti
29. november 1797 ( {{padleft:1797|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1] [2] […]
Bergamo [4] [5] [6]
Smrt 8. april 1848 ( {{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [3] […] (50 let)
Bergamo [4] [8] [6]
Dr?avljanstvo   Lombardsko-bene?ko kraljestvo
Poklic skladatelj
Podpis Podpis

Gaetano Domenico Maria Donizetti , italijanski operni skladatelj , * 29. november 1797 , Bergamo , Italija , † 8. april 1848 , Bergamo, Italija.

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Gaetano Donizetti
Gaetano Donizetti, naslikal Giuseppe Rillosi (1811?1880)

Donizetti se je rodil kot predzadnji od ?estih otrok v revnem domu vratarja zastavljalnice v Bergamu leta 1797. Leta 1806 je bil, skupaj z bratom Giusepejem, sprejet v poklicni glasbeni konsevatorij, ki ga je vodil Simon Mayr , pred tem kapelnik v cerkvi Santa Maria Maggiore . Mayr je hitro spoznal de?kov talent in mu je nato izdatno, tudi finan?no pomagal pri ?olanju. Usmeril ga je v komponiranje in ?tudij petja. Po devetih letih ?olanja v Bergamu je leta 1815 od?el na ?tudij glasbe na Liceo musicale v Bologno . Donizetti je bil navdu?en komponist, obvezni ?tudij fuge in kontrapunkta je v prostem ?asu nadomestil s pisanjem Concertinov za rog in simfonij. Leta 1817, star dvajset let, se je vrnil v Bergamo in v letu dni napisal osem kvartetov ter prvo opero Henrik iz Burgundije ( Enrico di Borgogna ), ki so prvi? predvajali leta 1818 v Benetkah.

Ob koncu tridesetih in v za?etku ?tiridesetih let 19. stoletja je bil na vrhuncu slave in veljave. Preselil se je v Rim in se poro?il s h?erko bogatega rimskega me??ana Virginio Vasselli. Leta 1834 so Donizettija imenovali za profesorja kompozicije na neapeljskem konservatoriju. V letih 1835 in 1836 je Donizettija prizadela huda nesre?a: pokopal je vse bli?nje in zaradi ?alosti izgubil vso voljo do ?ivljenja in komponiranja. Rossini ga je povabil v Pariz, kjer pa italijanski glasbeniki niso bili ve? tako priljubljeni, saj so Parizu vladali Liszt , Chopin in Berlioz . Kljub ?alosti je nadaljeval s komponiranjem in njegove opere so vedno po?ele uspeh.

Bil je sodobnik ?e dveh slavnih italijanskih skladateljev iz obdobja belkanta Rossinija in Bellinija ; zdelo se je, da pi?e z obema rokama hkrati. Poleg 71 oper je ustvaril tudi lepo ?tevilo simfonij , godalnih kvartetov, kantat in skladb za sakralno rabo. V zgodovini literature bi se z njim mogel primerjati kve?jemu Alexandre Dumas .

V Donizettijevih operah so blesteli predvsem pevci, ki so kmalu postali legende: Gilbert Duprez , Napoleone Moriani (≫tenore della bella morte≪), Nikolaj Kusmi? Ivanov , Giovanni Battista Rubini (≫kralj romanti?nih tenorjev≪), Giuseppina Strepponi (bodo?a druga gospa Verdi ).

Maestro je postal dopisni ?lan Francoske akademije, rahiti?ni in malce prismuknjeni avstrijski cesar Ferdinand Dobrotljivi pa mu je podelil imenitno zvene?i naslov Maestro di Cappela e di Camera e Compositore di Corte , ki je neko? ?e pripadal Mozartu . Vendar salzbur?ki genij od habsbur?kega dvora ni ? tako kot Donizetti ? hkrati prejemal ?e 12.000 avstrijskih lir ≫te?ke≪ letne ≫nagrade≪.

?eprav je Donizetti napisal kar nekaj komi?nih oper, je bil menda vse prej kot veseljak. Sprva so ga mu?ile ?tevilne migrene in najbr? je slutil usodo, ki ga je ?akala - progresivna paraliza ga je ubijala po?asi, a zanesljivo. Dali so ga v zaveti??e, kjer je od jeseni 1845 do smrti je samo ?e vegetiral.

Opere (izbor) [ uredi | uredi kodo ]

Asteroid 9912 "Donizetti" [ uredi | uredi kodo ]

16. oktobra 1977 sta Cornelis Johannes van Houten in Ingrid van Houten-Groeneveld na fotografskih plo??ah, ki jih Tom Gehrels posnel s teleskopom Samuel Oschin na observatoriju Palomar odkrila asteroid in ga za?asno ozna?ila kot "2078 T-3". Pozneje so ga preimenovali v "Donizetti" po italijanskem skladatelju Gaetanu Donizettiju. [9]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Veliki skladatelji . Prevod: Veronika Simoniti. Ljubljana : DZS. 1995. COBISS   49234688 . ISBN   86-341-1454-6 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]