Gabriele Munter
,
nem?ka
slikarka
, *
19. februar
1877
,
Berlin
, †
19. maj
1962
,
Murnau am Staffelsee
,
Bavarska
.
Munterjeva je bila
ekspresionisti?na
slikarka, ki se je ukvarjala tudi z grafi?nim tiskom. Bila je ?lanica Novega zdru?enja umetnikov Munchen (
Neue Kunstlervereinigung Munchen
), ni pa sodelovala pri umetni?kem gibanju Modri jezdec (
Der Blaue Reiter
). Znana je bila tudi kot ?ivljenjska sopotnica
Vasilija Vasiljevi?a Kandinskega
. V vojnem in povojnem ?asu ji je uspelo ohraniti pomemben del njegovih del, ki jih je pozneje, skupaj s slikami drugih umetnikov iz zdru?enja Modri jezdec in nekaterimi svojimi slikami, razstavila v muzejih.
Rodila se je v Berlinu, kot najmlaj?a izmed ?tirih otrok.Ko je bila stara eno leto se je dru?ina preselila v vestfalski Herford in zatem v Koblenz. Leta 1886 je o?e Carl Munter, po poklicu zobozdravnik, umrl in Gabriele je s svojo sestro in bratom odra??ala z materjo Wilhemino, ki se je po smrti soproga umaknila iz dru?be. Mati vzgoji ni posve?ala posebne pozornosti, kar je pozneje vplivalo na Gabrieline probleme v odnosih. ?e v zgodnjih letih je Gabriele pokazala nadarjenost za umetnost in leta 1897 je za?ela obiskovati ?olo za umetnost v Dusseldorfu (dr?avne akademije takrat za ?enske ?e niso bile dovoljene). Ampak ko je novembra istega leta umrla ?e njena mati, izobrazbe ni nadaljevala. Finan?no preskrbljena s podedovanim denarjem, se je v letu po smrti matere s sestro podala na obisk sorodnikov v ZDA. Dve leti sta sestri potovali po zveznih dr?avah Missouri, Arkansas in Teksas in Gabriele je potovanje dokumentirala ?tevilnimi ?udovitimi fotografijami.
Izobrazba, zveza s Kandinskim
[
uredi
|
uredi kodo
]
Vasilij Vasiljevi? Kandinski, okrog 1913
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1901 se je Gabriele Munter preselila v Munchen. Ker takrat ?ensk ?e niso sprejemali na tamkaj?njo
Akademijo za umetnost
, je svoj ?tudij nadaljevala na slikarski ?oli Zdru?enja umetnic in se nato prepisala na Phalanx, manj?o napredno ?olo za umetnost Wilhelma Husgena in Waldemarja Heckerja, na kateri je pou?eval tudi Vasilij Vasiljevi? Kandinski. Leta 1902 se je Kandinski s svojimi u?enci za nekaj tednov odpravil v Kachel am See, slikat pokrajino. Za Munterjevo je bil ta na?in slikanja povsem nov, saj se prej nikoli ni intenzivno ukvarjala s slikanjem na prostem. Naslednje leto, ko se je skupina odpravila slikat v Kollmunz, sta se Kandinski in Munter zaro?ila, ?eprav je bil Kandinski ?e vedno poro?en. Ostalim udele?encem ?ole slikanja je afera ostala prikrita. Kandinski je eno leto ostal mentor Munterjeve, nato so ?olo zaprli, in ostal je njen ljubimec, ?eprav do 1911 ?e vedno poro?en. Zveze v javnosti nista skrivala, kar je bil za Munterjevo, mlado ?ensko v za?etku 20. stoletja zelo pogumen korak.
Munterjeva in Kandinski sta skupaj veliko potovala, npr. v Tunizijo, Italijo, Francijo in na Nizozemsko. Njuno prvo skupno bivanje v Parizu v letih 1906/07 in tamkaj?nji moderni slog slikanja nista vplivala na ustvarjanje Munterjeve. ?e naprej je slikala v postimpresionisti?nem slogu. Munterjeva o tamkaj?njem bivanju: ≫Ko sva bila v Sevresu, se Kandinski ni oziral po Matissu, Picassu ali ostalih pomembne?ih.≪ V takratnem ?asu je ustvarila mnogo izdelkov iz lesa in linoleja in nastala je ve? kot ?etrtina njenih grafi?nih del. Po vrnitvi v Munchen leta 1908 sta se Kandinski in Munterjeva nato podala v mesto Lana na ju?nem Tirolskem, kjer sta ?e naprej slikala postimpresionisti?ne slike na prostem, a v nekoliko manj?em formatu.
Murnau in Novo zdru?enje umetnikov Munchen
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po vrnitvi v Munchen je par prejel pismo Marianne von Werefkin, ki se je z Aleksejem Javlenskim zadr?evala v Murnauu. Werefkinova ju je povabila na pode?elje ob jezeru Staffelsee in za?elo se je pomembno sodelovanje obeh umetni?kih parov. Slogovni in slikovno-tehni?ni vpliv Werefkinove in Javlenskega je Munterjevo in Kandinskega spodbudil, da sta od impresionisti?nega slikanja narave napredovala k abstrahiranju, ?utenju vsebine stvari, ustvarjanju ekstraktov. Tako se je Munterjeva pod vplivom svojih naprednih prijateljev v kratkem ?asu razvila v eno najpomembnej?ih nem?kih ekspresionisti?nih slikark, poleg Paule Modersohn-Becker. Morda se je odnos med umetni?kima paroma s ?asoma nekoliko ohladil. Na to ka?e ve? stvari, saj so okrog bo?i?a 1908 Werefkinova, Javlenski, Adolf Erbsloh in Oscar Wittenstein v ≫ro?natem salonu≪ brez Munterjeve in Kandinskega razvili idejo, ki je v ?ivljenje priklicala projekt Novo zdru?enje umetnikov Munchen (Neue Kunstlervereinigung Munchen). Da ju niso vklju?ili ?e od samega za?etka, je Kandinskega jezilo ?e kar nekaj ?asa. Leta 1909 je Munterjeva v Murnauu kupila hi?o, ki jo doma?ini ?e danes imenujejo ≫Ruska hi?a≪.
Tukaj sta Munterjeva in Kandinski v poletnih mesecih , ?e se nista zadr?evala v Munchnu ali potovala, do leta 1914 ?ivela in ustvarjala. V Murnauu sta sprejela tudi veliko obiskov. Prihajali so zbiratelji, kritiki in drugi prijatelji slikarji, med njimi Marianne von Werefkin in Javlenski, Franz Marc, August Macke in komponist Arnold Schonberg.
Modri jezdec (Der Blaue Reiter)
[
uredi
|
uredi kodo
]
V Novem zdru?enju umetnikov Munchen je vedno znova prihajalo do nesoglasij, ki so bila usmerjena v ?edalje bolj abstraktno slikanje Kandinskega. Nagovarjali so ga, naj vendarle slika bolj razumljivo. Januarja 1911 se je Kandinski zato odlo?il zapustiti svoje predsedni?ko mesto, a je vseeno ostal ?lan zdru?enja. Junija istega leta pa je za?el na?rtovati samostojen projekt. Izdati je hotel almanah umetnosti in Franza Marca je uspel prepri?ati v sodelovanje s ponudbo o skupnem uredni?tvu knjige Modri jezdec. Za prihajajo?o zimo sta skrivoma pripravljala svojo razstavo, ki naj bi bila popolno nasprotje razstavi, ki jo je pripravljalo Novo zdru?enje umetnikov Munchen. Avgust Macke in Munterjeva sta bila edina iz zdru?enja, ki sta poznala skrivne na?rte Kandinskega in Franz Marca. ≫Jaz slikam in slikam zdaj. Mnogo skic za ≫Poslednjo sodbo≪, a z ni?emer nisem zadovoljen. Najti moram pravi navdih. Potrpljenje!≪, so besede Kandinskega v pismu Munterjevi, 6. avgusta leta 1911. Kandinski je nato dokon?al svoje legendarno abstraktno delo ≫Poslednja sodba/ Kompozicija V.≪, ki ni nikakor sledilo idejam Novega zdru?enja umetnikov Munchen. 2. decembra so sliko predstavili komisiji, a jo je ta zavrnila. Iz protesta so Kandinski, Munterjeva in Macke zapustili Novo zdru?enje umetnikov Munchen.
18. decembra je v Galeriji moderne umetnost Thannhauser v Munchnu nato sledila prva razstava redakcije Modri jezdec, kjer je svojo tretjo in zadnjo zbirko isto?asno razstavljalo tudi Novo zdru?enje umetnikov Munchen, ki je ?telo le ?e 8 ?lanov.
Po za?etku 1. svetovne vojne
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po za?etku 1. svetovne vojne leta 1914 je par pobegnil v ?vico. Kandinskega so za?eli ozna?evali s sovra?nim tujcem, zaradi ?esar se je odlo?il vrniti v Rusijo, Munterjeva pa je v letih 1915 do 1920 ?ivela v Skandinaviji. Leta 1916 sta se zadnji? sre?ala v Stockholmu, saj je Kandinski od takrat naprej zavra?al vsak kontakt z njo. Munterjeva je ?ele ?ez nekaj let izvedela, da se je Kandinski istega leta ponovno poro?il.
Od 1920 naprej je Munterjeva izmenjaje ?ivela v Kolnu, Munchnu in Murnauu. Depresije so jo za?asno odvra?ale od slikanja. ?ele po selitvi v Berlin leta 1925 so nastale skice ?enskih portretov, narisane s svin?nikom. Njeno ustvarjanje je nekoliko spet spodbudilo bivanje v Parizu v letih 1929/30. Leta 1931 se je s svojim drugim partnerjem, umetnostnim zgodovinarjem Johannesom Eichnerjem, nato preselila v Murnau, kjer je slikala predvsem tiho?itja ro?, a nastale so tudi mnoge abstraktne ?tudije. Leta 1937 pa so jo nacionalsocialisti s prepovedjo razstavljanja prisilili, da se je ponovno umaknila iz dru?be. Leta 1949 je Munterjeva v Hi?i umetnosti v Munchnu predstavila devet del in eno retrospektivo Modrega jezdeca, od 1950 naprej pa je po mnogih nem?kih muzejih potovala razstava njenega celotnega ustvarjanja. Leta 1955 se je Munterjeva udele?ila ≫documete 1≪ v Kasslu, ene ve?jih razstav moderne umetnosti na obmo?ju zahodne Nem?ije, za svoj 80. rojstni dan pa je mestu Munchen podarila svojo edinstveno zbirko: mnogo lastnih del, ?ez 80 slik Kandinskega in dela drugih ustvarjalcev Modrega jezdeca ter Mestni galeriji v Lenbachhausu tako ?ez no? pripomogla k svetovnemu slovesu. Ruska vila v Murnauu je danes spominski objekt, kjer se nahajajo ?tevilna osebna dela, med drugim poslikano pohi?tvo in stene, kot tudi njene zbirke ljudskih predmetov.
Munterjeva in japonizem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pisnih virov o povezavi svojih del z japonsko kulturo Munterjeva ni zapustila in tudi njena zapu??ina ne ka?e nekih o?itnih umetni?kih predmetov v slogu japonizma. A njene tiskane grafike in slike nakazujejo, da se je ?e zgodaj spoznala z japonsko kulturo. Tipi?ni japonski motivi in zna?ilnosti so ji dajali ideje pri ustvarjanju. Tako je od 1903/04 naprej po vzgledu Japoncev na primer uporabljala ravne linije za okvire svojih izdelkov iz lesa in linoleja in tudi svoje tiskane grafike je ustvarjala po vzgledu japonske izrezovalne tehnike. ?e 1906 je pri svoji sliki ≫Aleja v parku Saint Cloud≪ uporabila t. i. japonsko prisilno perspektivo in leta 1908 v Murnauu, ko je slikala s Kandinskim, Werefkinovo in Javlenskim je spet posegla k tej metodi. Kar trikrat je naslikala ≫Ravno cesto≪, ki vodi v Kochel am See. Ko je razmno?ila prvo verzijo je o tem pisala Kandinskemu: ≫Ker je bolje ne znam naslikati, sem jo kolikor to?no je ?lo prekopirala na ve?je, a manj?a ?tudija je vseeno bolj?a. Ampak hotela sem jo imeti ?e enkrat.≪ Glede perspektive se je zagotovo usmerjala tudi po Kandinskem, v slogu pa je sledila t. i. ≫cloisonizmu≪ Javlenskega.
1956 je Gabriele Munter prejela nagrado na podro?ju likovne umetnosti mesta Munchen. Njeno ime nosi tudi nagrada za umetnice na podro?ju slikovne umetnosti, ki jo podeljuje ?enski muzej v Bonnu.
Pomembnej?a dela v umetni?kih zbirkah
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Jawlensky in Werefkin, 1909, Mestna galerija v Lenbachhausu. Znamka nem?ke po?te, 1994
- Mestna galerija v Lenbachhausu, Munchen
- Schloßmuseum Murnau, Murnau ob Staffelseeju
- Muzej Osthaus, Hagen
- Sprengler Museum. Hannover
- Muzej Von der Heydt, Wuppertal
- Muzej umetnosti Walter, Augsburg
- ↑
1,0
1,1
1,2
1,3
Record #118585525
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
2,0
2,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
3,0
3,1
Gabriele Munter
- ↑
4,0
4,1
RKDartists
- ↑
LIBRIS
? 2012.
- ↑
spletna zbirka Museum of Modern Art
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|