Gaspar Karolyi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gaspar Karolyi
Portret
Rojstvo 1529 [1] [2]
Carei [d]
Smrt 1591 [1] [3] [2] ali 1592 [4]
Gonc
Dr?avljanstvo   Kraljevina Ogrska
Poklic teolog , prevajalec , prevajalec Biblije

Gaspar Karolyi ali Gaspar Karoli (dobesedno Ga?per iz mesta Carei, pravo ime Gaspar Radicsics ), mad?arski protestantski teolog , pisec , dekan , * okoli 1529 , Carei , † 31. december 1591 , Gonc .

Bil je prvi prevajalec Svetega pisma v mad?ar??ino in sodobnik Jurja Dalmatina .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Njegovi star?i so bili Srbi iz Ju?ne Ogrske , ki so pred Turki zbe?ali v mesto Carei (mad?arsko Nagykaroly ). V Careji je obiskoval osnovno ?olo, ki jo je potem kon?al v Bra?ovu (danes Bra?ov v Romuniji ). V Wittenbergu , kjer je ?tudiral, je bil v mati?ne knjige vpisan kot Caspar Carolus Pannonius (dobesedno Ga?per iz panonske Careije ). Leta 1562 se je vrnil iz Nem?ije . Leta 1563 je postal pridigar v Goncu, pozneje pa je bil dekan kalvinisti?nih ?upnij v okolici reke Tise . Izvolili so ga tudi za seniorja protestantske ?kofije Ko?ice . Leta 1566 je sklical protestantsko sinodo v Goncu. Leta 1572 je obnovil takrat pogorelo cerkev v Goncu.

Tekom ?ivljenja je ostro preganjal pripadnike unitarizma .

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Ti. Vizsolyska Biblija, prvi celotni mad?arski prevod Svetega pisma .

Najve?je delo Gasparja Karolyija je prvi celotni prevod Svetega pisma v mad?ar??ino, ki je bila za Mad?are (kot Dalmatinova Biblija za Slovence ) temelj knji?nega jezika in knji?evnosti. Karolyi je 1586 za?el prevajati Biblijo s podporo transilvanskega kneza Zsigmonda Rakoczija in Istvana Doboja (Dobo je bil na?elnik grada Eger , ki ga je 1552 obvaroval pred Turki). Pri prevajanju mu je pomagalo ?est drugih duhovnikov. Biblija je prevedena na podlagi vzhodnomad?arskega nare?ja.

Biblijo so za?eli tiskati 18. februarja 1589 v Vizsolyu v protestantski tiskarni. Tiskanje je trajalo do 20. julija 1590. Po kraju tiska se imenuje tudi Biblija, Vizsolyi Biblia (Vizsolyska Biblija). Biblijo je natisnil Poljak Walenty Manczkowicz , ki je ?rke kupil na Nizozemskem, papir pa na Poljskem. Ker Karolyi leta 1589 ?e ni kon?al s prevajanjem Svetega pisma, so njegovi dijaki nosili posami?ne liste iz Gonca v Vizsoly. Natisnili so pribli?no 700?800 primerkov. Danes je ohranjenih 54 primerkov izvirnega natisa, od tega jih 24 hranijo na Mad?arskem .

Drugo pomembno delo Gasparja Karolyija je Keet konyo minden orszagoknac es kyralioknac io es gonosz szerenczeieknec okairul (Dve knjigi o sre?i in nesre?i vseh kraljev in dr?av). V tej knjigi Karolyi i??e vzroke nazadovanja srednjeve?ke Ogrske in mad?arskega naroda.

?eprav se je zvrstilo ve? poskusov prevoda Biblije v mad?ar??ino, sta mad?arski knji?ni jezik utemeljili Karolyjeva in Kaldijeva Biblija.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. 2,0 2,1 CONOR
  3. Swartz A. Open Library ? 2007.
  4. Dr. Constant v. Wurzbach Karoly, Kaspar // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich : enthaltend die Lebensskizzen der denkwurdigen Personen, welche seit 1750 in den osterreichischen Kronlandern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben ? Wien : 1856. ? Vol. 11. ? S. 12.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]