Frederick Joseph Ernst
Rojstvo	20. november 1933 ( {{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) (90 let) New York
Bivali??e	ZDA
Narodnost	ameri?ka
Podro?ja	fizika fizika delcev splo?na teorija relativnosti gravitacijska fizika
Ustanove	Tehnolo?ki in?titut Illinoisa Univerza Clarkson FJE Enterprises
Alma mater	Univerza Princeton diploma Univerza Wisconsina-Madison doktorat 1958
Disertacija	The Wave Functional Description of Elementary Particles with Application to Nucleon Structure [1]   (1958)
Mentor doktorske disertacije	Robert Green Sachs
Drugi ?tudijski mentorji	John Archibald Wheeler [a]
Doktorski ?tudenti	Wei Li (1990)
Poznan po	Ernstov potencial Ernstova ena?ba Hauser-Ernstov izrek o osi dokaz Gerochove domneve
Vplivi	Albert Einstein Robert Henry Dicke
Pomembne nagrade	Shuichi Kusaka Memorial Prize in Physics (1955) [3]

Frederick Joseph Ernst mlaj?i , ameri?ki fizik in kozmolog , * 20. november 1933 , New York , ZDA .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Ernst je po kon?anem dodiplomskem ?tudiju na Oddelku za fiziko Univerze Princeton doktoriral iz fizike na Univerzi Wisconsina v Madisonu , kjer je doktoriral pod Sachsovim mentorstvom z disertacijo Valovno-funkcionalni opis osnovnih delcev z uporabo pri jedrski strukturi ( The Wave Functional Description of Elementary Particles with Application to Nucleon Structure ). Med letoma 1964 in 1987 je bil najprej leta 1964 asistent, leta 1969 docent in od leta 1980 redni profesor fizike na Tehnolo?kem in?titutu Illinoisa (IIT). Nato je med letoma 1987 in 1992 kot profesor predaval parcialne diferencialne ena?be in teorijo relativnosti na Oddelku za matematiko in ra?unalni?tvo Univerze Clarkson v Potsdamu , New York .

Splo?norelativisti?no je leta 1968 re?il Einsteinove ena?be polja v kvantni teoriji polja z nelinearno parcialno diferencialno ena?bo ? Ernstovo ena?bo za kompleksno potencialno funkcijo ${\displaystyle \varepsilon =\varepsilon (\rho ,z)\!\,}$: ^{[4] [5] [b]}

${\displaystyle (\Re \varepsilon )\nabla ^{2}\varepsilon =\nabla \varepsilon \cdot \nabla \varepsilon \!\,.}$

Istega leta 1968 je podal elektrovakuumsko posplo?itev: ^[6]

${\displaystyle (\Re \varepsilon +|\phi |^{2})\nabla ^{2}\varepsilon =(\nabla \varepsilon +2\phi *\nabla \phi )\cdot \nabla \varepsilon \!\,,}$

${\displaystyle (\Re \varepsilon +|\phi |^{2})\nabla ^{2}\phi =(\nabla \epsilon +2\phi *\nabla \phi )\cdot \nabla \phi \!\,.}$

Raziskave, ki jih je v obdobju 30-ih let opravili skupaj z Isidoreom Hauserjem , ^[7] o analizi osnosimetri?nih stacionarnih vakuumskih re?itvah Einsteinovih ena?b polja, je zaklju?il s Hauser-Ernstovim izrekom o osi leta 1980. Dokaz je na?rtoval Robert Paul Geroch . Geroch je domneval, da bi bile vse te osnosimetri?ne re?itve lahko ?lani ene grupe in da bi se jih lahko krajevno transformiralo v drugo. Ernst in Hauser sta leta 1981 objavila dokaz Gerochove domneve s povezavo transformacije tak?nih re?itev v homogeni Hilbertov problem . Ernst si prizadeva za razvrstitev splo?nih re?itev Einsteinovih ena?b polja in po njegovih besedah to zahteva globalni pristop. ^[8]

Izbrana dela [ uredi | uredi kodo ]

Znanstveni ?lanki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Biografija ? Frederick J. Ernst (angle?ko)
• Akademsko drevo Fredericka Josepha Ernsta na Physics Tree (angle?ko)
• Frederick Joseph Ernst na Projektu Matemati?na genealogija (angle?ko)

Ta ?lanek o fiziku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u