Franz Liszt
Osnovni podatki
Rojstno ime	Franz Liszt
Rojstvo	22. oktober 1811 ( {{padleft:1811|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [1] [2] […] Raiding [d] , Kraljevina Ogrska , Avstrijsko cesarstvo [3] [4]
Smrt	31. julij 1886 ( {{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}} ) [5] [1] […] (74 let) Bayreuth , Kraljevina Bavarska , Nem?ko cesarstvo [1] [3] […]
Slogi	romantika
Poklic	skladatelj klasi?ne glasbe , pianist , dirigent , glasbeni pedagog , virtuoz , skladatelj , duhovnik , pisatelj
Glasbila	klavir

Franz Liszt ( mad?arsko Liszt Ferenc ), mad?arski skladatelj in pianist , * 22. oktober 1811 , Doborjan ( Raiding ) pri Eisenstadtu , Mad?arska , danes Avstrija , † 31. julij 1886 , Bayreuth , Bavarska , Nem?ija .

Liszt je utele?al ideal romanti?nega virtuoza . Njegovo obvladovanje klavirja je mejilo na demoni?no. Ob njegovih nastopih so poslu?alci padali v ekstazo, ?enske so ga obo?evale, mogo?niki so se mu klanjali. V ?ivljenju je dosegel vse, kar si le lahko ?eli umetnik. Bil je v sredi??u evropske romantike, prijateljeval je s kronanimi glavami in z damami iz visoke dru?be, poznal pa je tudi najve?je duhove svojega ?asa. Njegov opus za klavir je velikanski. Poleg dveh klavirskih koncertov ter sonate obsega vrsto kraj?ih skladb, etud , parafraz , variacij in intimnih glasbenih utrinkov. Poznan je tudi po svojih simfoni?nih pesnitvah .

Izid dolgoletnega prijateljevanja s prile?nico Marie d'Agoult so trije otroci (dve h?erki in sin), med njimi najbolj znana h?i Cosima, ki se je sprva poro?ila z znamenitim Hansom von Bulowom , nato pa se zaljubila in tudi poro?ila z Richardom Wagnerjem .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je slova?kima star?ema v Raidnigu pri Sopronu (danes Avstrija). Njegov o?e je bil pianist in je sanjal o tem, da bo njegov sin neko? postal virtuoz . Liszt je namre? ?e kot otrok pokazal nagnjenost h glasbi in se je moral kljub slabemu zdravju u?iti pod strogim o?etovim nadzorom. Ko je bil star devet let, mu je nekaj ogrskih plemi?ev omogo?ilo ?tudij glasbe na Dunaju .

Na Dunaju ga je pou?eval nekdanji Beethovnov u?enec Karl Czerny , nekaj ?asa pa tudi Antonio Salieri . Svoj prvi nastop je imel decembra leta 1822 , ko je uspe?no zaigral Hummlov koncert in navdu?il z improvizacijami . Priznanja je bil dele?en tudi od Beethovna. Naslednje leto, po koncu turneje, ga je o?e odpeljal v Pariz in ga sku?al vpisati na konservatorij , a mu ni uspelo. Med ?tudijem je Liszt napisal opero v enem dejanju : Don Sancho ali Grad ljubezni ( Don Sanche ou Le Chateau d'amour ), ki je bila prvi? uprizorjena oktobra 1824 v Parizu. Leta 1826 je objavil niz prvih dvanajstih etud , navdih zanje pa je na?el v Bachovi glasbi.

Kot mladostnik je za?el sodelovati v pari?kem politi?nem in kulturnem ?ivljenju 19. stoletja in napisal Revolucionarno simfonijo , postal pa je tudi Berliozov , Chopinov prijatelj. Ko je leta 1832 videl Paganinija , ga je njegova virtuoznost tako navdu?ila, da se je tudi on odlo?il postati virtuoz in je pri igranju klavirja vpeljal ?tevilne tehni?ne novosti. Berlioz, Paganini in Liszt so v tistem ?asu za?eli moderno glasbeno dobo, s katero so odkrivali nove zmo?nosti instrumentov in dajali zvoku novo podobo.

Leta 1835 je grofica Marie d'Agoult zaradi Liszta zapustila mo?a in ?ivela z Lisztom do leta 1844 . Medtem so se jima rodili: dve h?erki in sin.

Liszt je koncertiral po vsej Evropi . Med letoma 1839 in 1841 je spoznal Mendelssohna , Schuberta in Wagnerja . Marie d'Agoult ga je spodbujala h komponiranju in napisal je skladbi Popotnikov album ( Album d'un voyageur ) in Leta romanja ( Annes de Pelerinage ). Zaradi nesoglasij z grofico in nenehnih mondenih prireditev, je pozneje odpotoval v Anglijo , kjer je do?ivel neverjeten koncert: poslu?alo ga je le deset ljudi. V naslednjih dveh mesecih je imel v Berlinu 21 koncertov. Leta 1842 je bil imenovan za kapelnika v Weimarju .

Ko je na turneji v Nizkih Pirenejih sre?al svojo nekdanjo ljubezen, je nastal eden njegovih najlep?ih samospevov - Rad bi izginil v mraku . Leta 1848 je ob posebni prilo?nosti napisal Kantato za otvoritev Beethovnovega spomenika v Bonnu ( Festkantate zur Enthullung des Beethoven-Denkmals in Bonn ). Liszt je ob?instvo navdu?eval tudi s tem, da je dirigiral brez pali?ice in igral klavir brez partiture . V Weimarju je delala ?e trinajst let.

Leta 1847 je na turneji po Rusiji spoznal Caroline de Sayn-Wittgenstein, Poljakino, energi?no in ukazovalno ?ensko. V Weimarju je dirigiral Wagnerjevega Tannhauserja in Lohengrina , Schumannovega Manfreda ter kot pianist sodeloval na festivalu posve?enem Berliozu. Septembra 1857, ob odkritju Goethe-Schillerjevega spomenika v Weimarju, je Liszt izvedel premierno njegovo simfonijo Faust in simfoni?no pesnitev Die ideale . V tem ?asu je postala Lisztova h?i Cosima Wagnerjeva prijateljica. Lisztov gmotni polo?aj se je kljub delu slab?al. Ljubosumna princesa Caroline je bila vzrok, da so ga zapu??ali nekdanji obo?evalci in ga na koncertu decembra 1858 celo iz?vi?gali. 15. December 1858 je prenehal z dirigiranjem v Weimarju.

V Weimarju je Liszt deloval tudi kot vpliven u?itelj. Med njegovimi u?enci so bili: Hans von Bulow, Emil von Sauer, Wendelin Weißheimer, Carl Tausig, Franz Bendel, Peter Cornelius, Hans Bronsart in njegova bodo?a ?ena Ingeborg Stark, Karl Klindworth, Julius Reubke, Rudolph Viole, Joseph White, Antal Siposs in mnogi drugi.

Po bivanju v Rimu , ko se ni mogel poro?iti s princeso Caroline, ki se ji ni posre?ilo lo?iti od mo?a, se je umaknil v samostan Madonna del Rosario na Monte Mario . Tam ga je obiskal pape? Pij IX . Leta 1865 je prejel ni?je redove. Postal je menih in za?el znova potovati. Ko je pri?el v Budimpe?to , je z Mad?arskimi rapsodijami po?el veliko zmagoslavje. V Parizu so njegovo ma?o sprejeli precej mla?no. Vrnil se je v Weimar, kjer je bil dejaven na Weimarskem festivalu.

Pred nadlegovanjem zaljubljene Rusinje Janine je pobegnil v vilo d'Este v Tivoli . V Italiji je leta 1879 postal kanonik v Albanu . Leta 1885 se je kljub slabemu zdravju posvetil gostovanjem in obiskal vso Evropo in navdu?eval poslu?alstvo.

Franz Liszt je umrl 31. julija 1886 kot fran?i?kan, pokopan je v Bayreuthu, nedale? od Wagnerja.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Liszt je bil pionir simfoni?ih pesnitev za orkester - programskih del, ki pripovedujejo zgodbo na dramati?en na?in, npr. Mazeppa , ali se dotikajo filozofskih tem, npr. Preludiji (Les Preludes). Velik vpliv Italije na njegova dela se odra?a v Petrarkovih sonetih , Po branju Danteja , Svatbi , Zami?ljenemu , Utehah , Poeti?nih in verskih harmonijah in 19-ih Mad?arskih rapsodijah ( Rhapsodies hongrosies ). Znana so tudi naslednja dela: Prometej , Tassa , To?ba in zmagoslavje , Orfej , Hamlet in simfoniji Faust in Dante .

Dela za klavir in orkester, koncerti in variacije na Dies Irae so vedno zbujale pozornost.

Liszt je napisal:

• 123 klavirskih del
• 77 pesmi s klavirsko spremljavo
• 65 cerkvenih zborovskih skladb
• 28 posvetnih zborovskih skladb
• 11 orgelskih skladb
• 1 opero
• 25 orkestralnih skladb (Dantejeva simfonija, Simfonija Faust, cikel 12 simfoni?nih pesnitev in nekaj kora?nic)
• 7 del za klavir in orkester
• 9 komornih koncertov
• 5 melodram
• 335 priredb in transkripcij
• 17 nedokon?anih del

Literarna dela ≫Zbrani spisi≪ Franza Liszta je Lina Ramann prvi? objavila v ?estih zvezkih leta 1883 v Leipzigu. Poleg esejev in potovalnih zapiskov je zanimiva Chopinova biografija (1850?1851), katere je bil soavtor s princeso Carolyne von Sayn-Wittgenstein. Objavljena so njegova ?tevilna pisma oziroma korespondenca z Richardom Wagnerjem, Hansom von Bulowom, materjo Anno in velikim vojvodom Carlom Alexandrom.

Spominska obele?ja [ uredi | uredi kodo ]

V Raidingu, Weimarju, Budimpe?ti in Bayreuthu so muzeji posve?eni ?ivljenju in delu Franza Liszta. V teh in drugih krajih so tudi spomeniki.

Ob 150. letnici rojstva Liszta leta 1913 so Dunajsko Landstraße (3. Bezirk) preimenovali v Lisztgasse.

V ?ast Franza Liszta je bila leta 1925 v Budimpe?ti Akademija za glasbo preimenovana v Franz-Liszt-Musikakademie.

V marcu 2011 je bilo mednarodno letali??e Budimpe?ta preimenovano v Letali??e Budimpe?ta - Ferenc Liszt.

Leto 2011 je bil ob 200. rojstnem dnevu Franza Liszta izdan nem?ki srebrni spominski kovanec za 10 Euro.

Leta 2006 so otvorili Lisztov center v Raidingu. Je sodobno koncertno poslopje tik zraven zgodovinske rojstne hi?e v katerem se vsako leto odvija Lisztov festival.

S skodlami pokrita rojstna hi?a je od leta 1951 je muzej. Obiskovalci dobijo v njej vpogled v ?ivljenje in delo komponista. Poleg ?tevilnih fotografij, notnega materiala in Lisztove posmrtne maske iz Bayreuta, je tukaj tudi Erardov klavir na katerega je igral Liszt.

Vsako leto se konec oktobra v Bayreuthu odvija pianisti?no tekmovanje Franza Liszta. ^[7]

Leta 2011 ob 200. obletnici rojstva Franza Liszta so Mad?ari 22. oktober razglasili za svetovni dan Franza Liszta.[ ^[8] ]

3910 Liszt (1988 SF) je asteroid glavnega pasu, ki so ga odkrili 16. septembra 1988 v observatoriju EW Elst v Haute-Provence. Ime je dobil po mad?arskem skladatelju Ferencu Lisztu.

Glasbene datoteke [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Veliki skladatelji . Prevod: Veronika Simoniti. Ljubljana : DZS. 1995. COBISS   49234688 . ISBN   86-341-1454-6 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mad?arskih skladateljev
• seznam mad?arskih pianistov
• seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
• Demko Miroslav: Franz Liszt compositeur Slovaque , L´Age d´Homme, Suisse, 2003.