한국   대만   중국   일본 
Frank Gehry - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Frank Gehry

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Frank Gehry
Portret
Rojstvo Frank Owen Goldberg
28. februar 1929 ( {{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [1] [2] […] (95 let)
Toronto [4] [5]
Dr?avljanstvo   ZDA [6] [5]
  Kanada [7]
Izobrazba Univerza Ju?na Kalifornija
Poklic arhitekt
Organizacija Gehry Partners LLP
Zakonci Berta Isabel Aguilera (por. 1975)
Otroci 4
Nagrade seznam
Spletna stran
foga.com

Frank Owen Gehry (/ ????ri /; rojen kot Frank Owen Goldberg ), CC (Red Kanade), FAIA (?lan Ameri?kega in?tituta za arhitekte), kanadsko-ameri?ki arhitekt in oblikovalec, * 28. februar 1929 , [8] Toronto , Ontario , Kanada

Prebiva v Los Angelesu .

?tevilne njegove stavbe, vklju?no z njegovo zasebno rezidenco, so postale svetovno znane znamenitosti. Njegova dela so navedena med najpomembnej?imi deli sodobne arhitekture v raziskavi World Architecture Survey 2010, zaradi ?esar ga je Vanity Fair ozna?il za ≫najpomembnej?ega arhitekta na?e dobe≪. [9]

Med najbolj znana Gehryjeva dela spadajo Guggenheimov muzej , oble?en v titan, v Bilbau v ?paniji ; Koncertna dvorana Walta Disneyja v sredi??u Los Angelesa; Fundacija Louis Vuitton v Parizu v Franciji; Center MIT Ray in Maria Stata v Cambridgeu v Massachusettsu; Center za molekularne ?tudije Vontz v kampusu Univerze v Cincinnatiju; Muzej pop kulture v Seattlu; New World Center v Miami Beachu; Weismanov muzej umetnosti na Univerzi v Minnesoti v Minneapolisu; Ple?o?a hi?a v Pragi ; Muzej oblikovanja Vitra in muzej MARTa Herford v Nem?iji; umetni?ka galerija Ontario v Torontu; Cinematheque Francaise v Parizu; in 8 Spruce Street v New Yorku.

Njegova zasebna rezidenca v Santa Monici v Kaliforniji je za?ela njegovo kariero. Gehry je tudi oblikovalec nacionalnega spomenika Dwighta D. Eisenhowerja. [10]

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Gehryjeva rezidenca v Santa Monici, Kalifornija (1978)

Gehry se je rodil kot Frank Owen Goldberg 28. februarja 1929 v Torontu v dr?avi Ontario , Kanada star?em Sadie Thelma (rojena Kaplanski / Caplan) in Irvingu Goldbergu. Njegov o?e se je rodil v Brooklynu v New Yorku ruskim judovskim star?em, njegova mati pa je bila poljska judovska priseljenka, rojena v Lod?u . [11] [12] [13] Ustvarjalnega otroka je spodbujala njegova babica Leah Caplan [14] , s katero sta iz ostankov lesa gradila majhna mesta. [15] S temi ostanki iz mo?eve trgovine s strojno opremo ga je ure zabavala, gradila domi?ljijske hi?e in futuristi?na mesta na tleh dnevne sobe

Njegova uporaba valovitega jekla, veri?nih ograj, neobarvanega vezanega lesa in drugih uporabnih ali "vsakdanjih" materialov je bila deloma navdihnjena s pre?ivljanjem sobotnih jutranjih ur v dedovi trgovini s strojno opremo. Da bi porabil ?as je risal z o?etom, mati pa ga je uvajala v svet umetnosti. ≫Torej so bili ustvarjalni geni≪, pravi Gehry. ≫Toda moj o?e je mislil, da sem sanja?, ni?esar nisem hotel. Moja mama je mislila, da sem samo zadr?an, da bi kaj storil. Ona bi me potiskala.≪ [16]

Njegov dedek mu je dal hebrejsko ime Ephraim , ki pa ga je uporabljal samo v svoji Bar in Bat micva .

Izobrazba [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1947 se je njegova dru?ina priselila v ZDA in se naselila v Kaliforniji. Gehry se je zaposlil kot voznik dostavnega vozila in ?tudiral na Los Angeles City College, da bi s?asoma diplomiral na ?oli za arhitekturo Univerze v Ju?ni Kaliforniji. V tem ?asu je postal ?lan bratov??ine Alpha Epsilon Pi . [17]

Kot pravi Gehry: ≫Bil sem voznik tovornjaka v Los Angelesu in obiskoval City College; poskusil sem se kot napovedovalec na radiu, kar pa mi ni ?lo preve? dobro. Poskusil sem s kemijo, v kateri tudi nisem bil preve? dober in je tudi nisem maral, potem pa sem se domislil. Veste, nekako sem preprosto za?el premlevati vpra?anje ?Kaj imam pravzaprav rad?“ Kje sem ?e bil? Kaj me je navdu?evalo? In spomnil sem se umetnosti, da sem rad obiskoval muzeje in rad gledal slike, da sem rad poslu?al glasbo. Te stvari sem dobil po materi, ki me je vodila na koncerte in v muzeje. Spomnil sem se babice in kock in nekaj me je prijelo, da sem poskusil poslu?ati nekaj predmetov o arhitekturi.≪ [18] Gehry je diplomiral iz arhitekture na University of South California leta 1954.

Po diploma je nekaj ?asa delal v raznih drugih slu?bah zunaj podro?ja arhitekture, med drugim je tudi slu?il v ameri?ki vojski. Jeseni leta 1956 je svojo dru?ino preselil v Cambridge, kjer je ?tudiral urbanizem na harvardski podiplomski ?oli za oblikovanje. Zapustil jo je ?e pred koncem programa, ker mu je zmanjkalo navdu?enja in je bil nad programom razo?aran. [19] Gehryeve levi?arske zamisli o dru?beno odgovorni arhitekturi so bile premalo udejanjene, kaplja ?ez rob pa je bila, ko je poslu?al razpravo o ≫tajnem projektu v teku≪ enega od profesorjev ? pala?o, ki jo je ta na?rtoval za kubanskega desni?arskega diktatorja Fulgencia Batisto (1901-1973). [20]

Kariera [ uredi | uredi kodo ]

‘’Chiat / Day Building v Benetkah v Kaliforniji (1991)
Del strehe stavbe Fondation Louis Vuitton , kot je razvidna iz Bolog de Boulogne v Parizu, Francija (2016)
New World Center v Miami Beachu, Florida (2011)
Stolp na Spruce Street 8 na Spodnjem Manhattnu, dokon?an februarja 2011, ima zunanjost iz nerjave?ega jekla in stekla in je visok 76 nadstropij (2011)
Lou Ruvo Center za zdravje mo?ganov klinike Cleveland v Las Vegasu v Nevadi (2010)

Gehry se je vrnil v Los Angeles, kjer je delal za Victor Gruen Associates , pri katerem je bil vajenec na ?oli za arhitekturo USC. Leta 1957 je dobil prilo?nost, da je pri 28 letih skupaj s prijateljem in starim so?olcem Gregom Walshom zasnoval svojo prvo zasebno rezidenco. Gradnjo je opravil ?e en sosed ?ez cesto dru?ine svoje ?ene, Charlie Sockler. Zgrajena v Idyllwildu v Kaliforniji za dru?inskega soseda svoje ?ene Anite Melvina Davida, The David Cabin [21] , prikazuje zna?ilnosti, ki naj bi postale sinonim za kasnej?e delo. Gorska ko?a na ve? kot 190 m 2 ima edinstvene oblikovne zna?ilnosti z mo?nimi azijskimi vplivi, ki izhajajo iz njegovih prvih navdihov v tistem ?asu, kot je zakladnica ?oso-in v Nari na Japonskem . Nosilci ?trlijo z zunanjih strani, vertikalni detajli Douglasove jelke in izpostavljeni nedokon?ani stropni nosilci so pomembne zna?ilnosti.

Leta 1961 se je preselil v Pariz , kjer je delal za arhitekta Andreja Remondeta. [22] Leta 1962 je Gehry ustanovil podjetje v Los Angelesu, ki je leta 1967 postalo Frank Gehry in sodelavci , nato pa leta 2001 Gehry Partners . [23] Najzgodnej?a Gehryjeva naro?ila so bila vsa v ju?ni Kaliforniji, kjer je zasnoval ?tevilne inovativne komercialne strukture, kot je Santa Monica Place (1980) in stanovanjske stavbe, kot je ekscentri?na Nortonova hi?a (1984) v Benetkah v Kaliforniji.

Med temi deli pa je Gehryjeva najpomembnej?a zasnova prenova lastne rezidence v Santa Monici. [24] Prvotno zgrajena leta 1920 in jo je Gehry kupil leta 1977, ima kovinsko zunanjost, ovito okoli prvotne stavbe, ki pu??a vidne ?tevilne prvotne podrobnosti. [25] Gehry ?e vedno prebiva tam.

Med drugimi dokon?animi stavbami, ki jih je Gehry zasnoval v 1980-ih, sta morski akvarij Cabrillo (1981) v San Pedru in Kalifornijski vesoljski muzej (1984) v Kalifornijskem muzeju znanosti in industrije v Los Angelesu.

Leta 1989 je Gehry prejel Pritzkerjevo arhitekturno nagrado . ?irija je Gehryja navedla kot ≫Vedno odprt za eksperimentiranje, ima pa tudi zanesljivost in zrelost, ki se upira, tako kot Picasso, ki ga ve?ejo bodisi kriti?no sprejemanje bodisi njegovi uspehi. Njegove stavbe so v sosednjih kola?ih prostorov in materialov, ki omogo?i uporabnikom, da hkrati razkrijejo gledali??e in kulise.≪ [26]

?eprav je Gehry ?e naprej oblikoval druge pomembne stavbe v Kaliforniji, kot je stavba Chiat / Day Building (1991) v Benetkah, v sodelovanju s Claesom Oldenburgom, ki je znan po ogromnem kipu daljnogleda, je za?el prejemati tudi ve?ja nacionalna in mednarodna naro?ila. Sem spada tudi prvo evropsko naro?ilo, Mednarodni muzej za izdelavo pohi?tva in muzej oblikovanja Vitra v Nem?iji, ki je bil kon?an leta 1989. Kmalu so sledile ?e druga ve?ja naro?ila, vklju?no z Muzejem umetnosti Fredericka Weismana [27] (1993) v Minneapolisu v Minnesoti, Cinematheque Francaise [28] (1994) v Parizu in Ple?o?a hi?a [29] (1996) v Pragi.

Leta 1997 se je Gehry dvignil na novo stopnjo mednarodnega priznanja, ko se je v Bilbau v ?paniji odprl Guggenheimov muzej Bilbao. New Yorker ga je pozdravil kot ≫mojstrovino 20. stoletja≪ in legendarni arhitekt Philip Johnson kot ≫najve?jo stavbo na?ega ?asa≪ [30] , muzej pa je zaslovel s svojo presenetljivo, a hkrati estetsko prijetno zasnovo in ekonomskim u?inkom mestu.

Od takrat je Gehry redno zmagoval na velikih nate?ajih in se nadalje uveljavil kot eden najpomembnej?ih svetovnih arhitektov. Njegova najbolje sprejeta dela vklju?ujejo ve? koncertnih dvoran za klasi?no glasbo, kot je hudomu?na in ?udovita Koncertna dvorana Walta Disneyja (2003) v sredi??u Los Angelesa, ki je bila osrednji del o?ivitve soseske, Los Angeles Times pa jo je ozna?il za ≫naju?inkovitej?i odgovor na dvomljive, nenavadne in godrnjajo?e kritike, ki jih je kdaj ustvaril ameri?ki arhitekt≪  [31] , paviljon Jay Pritzker na prostem (2004) v parku Millennium v Chicagu [32] , in podcenjeni New World Center (2011) ) v Miami Beachu, ki ga je LA Times poimenoval ≫del arhitekture, ki si ga upa podceniti ali na prvi pogled odpisati.≪ [33]

Druga pomembna dela so akademske stavbe, kot so Stata Center (2004) [34] na MIT in knji?nica Peter B. Lewis (2008) na univerzi Princeton [35] , muzeji, kot je Muzej pop kulture (2000) v Seattlu, Washington [36] , poslovne stavbe, kot je stavba IAC (2007) v New Yorku [37] , in stanovanjske stavbe, kot je Gehryjev prvi neboti?nik, Beekmanov stolp na ulici 8 Spruce Street (2011) [38] v New Yorku.

Med nedavnimi in teko?imi velikimi deli Gehryja po vsem svetu je stavba krila dr. Chau Chak na Univerzi za tehnologijo v Sydneyju, dokon?ana leta 2014. [39] Krilo Chau Chak s 320.000 opekami na fasadi je na lestvici te?avnosti opisano kot ≫10 od 10≪. [40] V delu je projekt Guggenheim Abu Dhabi na otoku Saadiyat v Zdru?enih arabskih emiratih. [41] Drugi pomembni projekti, kot so Mirvish Towers v Torontu [42] , in ve? desetletna prenova Philadelphia Museum of Art so trenutno v fazi na?rtovanja. Oktobra 2013 je bil Gehry imenovan za skupnega arhitekta s podjetjem Foster + Partners za na?rtovanje faze High Street razvoja elektrarne Battersea v Londonu, prvi Gehryjev projekt tam. [43]

Vendar v zadnjih letih nekateri vidnej?i modeli Gehryja niso uspeli. Poleg nerealiziranih zasnov, kot sta velika raz?iritev umetni?ke galerije Corcoran v Washingtonu in nov muzej Guggenheim v bli?ini pristani??a South Street v New Yorku. Leta 2014 pa je bil tudi opu??en kot oblikovalec Centra uprizoritvenih umetnosti World Trade Center, oba v New Yorku. [44] Kljub temu so nekateri zastali projekti v zadnjem ?asu pokazali napredek: po dolgih letih in razre?itvi je bil Gehry pred kratkim obnovljen kot arhitekt projekta Grand Avenue v Los Angelesu, in ?eprav je Gehryjeva kontroverzna [45] zasnova National Dwighta D. Eisenhowerjev spomenik v Washingtonu, DC, in je bil v postopku odobritve s kongresom ZDA podvr?en ?tevilnim zamudam, je bil projekt kon?no odobren leta 2014 s spremenjeno zasnovo.

Leta 2014 sta se odprla dva pomembna, te?ko pri?akovana muzeja, ki jih je zasnoval Gehry: Biomuseo [46] , muzej biotske raznovrstnosti v mestu Panama v Panami in Fondation Louis Vuitton [47] , sodobni muzej umetnosti v parku Bois de Boulogne v Parizu v Franciji, ki je bil odprt za nekaj izjemnih kritik. [48]

Tudi leta 2014 je podjetju Gehry naro?ilo podjetje River LA, prej znano kot korporacija za revitalizacijo rek Los Angelesa, neprofitna skupina, ki jo je leta 2009 ustanovilo mesto Los Angeles za usklajevanje re?ne politike, da bi oblikovali obse?en nov na?rt za reko. [49]

Februarja 2015 je bila uradno odprta nova stavba Univerze za tehnologijo v Sydneyu, katere fasada je bila zgrajena iz ve? kot 320.000 ro?no postavljenih opek in steklenih plo?? in stala 180 milijonov ameri?kih dolarjev. Gehry je dejal, da stavbe, kot je ≫zme?kana papirnata vre?ka≪, ne bo ve? projektiral. [50]

Gehry je za francoski ?asopis La Croix novembra 2016 dejal, da je francoski predsednik Francois Hollande arhitektu zagotovil, da se bo lahko preselil v Francijo, ?e bo Donald Trump izvoljen za predsednika ZDA. [51] Naslednji mesec je Gehry dejal, da se ne namerava preseliti. Trump in on sta si izmenjala besede leta 2010, ko je bila Gehryjeva 8 Spruce Street , prvotno znana kot Beekman Tower , zgrajena 1 ?evelj (0,30 m) vi?ja od bli?nje Trumpove stavbe, ki je bila do takrat najvi?ja stanovanjska stavba v New Yorku. [52]

Arhitekturni slog [ uredi | uredi kodo ]

Re?eno, da ≫kljubuje kategorizaciji≪, Gehryjevo delo odra?a eksperimentalni duh skupaj s spo?tovanjem zahtev poklicne prakse in ostaja ve?inoma neusklajeno s ?ir?imi slogovnimi te?njami ali gibanji. Z njegovimi najzgodnej?imi izobra?evalnimi vplivi, ki temeljijo na modernizmu, je Gehryjevo delo sku?alo pobegniti iz modernisti?nih slogovnih tropov, hkrati pa je ?e vedno zanimalo nekatere njegove temeljne preobrazbe. Med nenehnim delovanjem med danimi okoli??inami in nepri?akovanimi uresni?itvami je bil ocenjen kot nekdo, ki nas je ≫naredil za izdelavo stavb, ki so zabavne, kiparsko vznemirljive in dobre izku?nje≪, ?eprav lahko njegov pristop postane ≫manj pomemben, ko pritiski nara??ajo, da naredimo ve? z manj≪. [53]

Gehryjev slog se v?asih zdi nedokon?an ali celo surov, vendar je njegovo delo skladno s kalifornijskim umetni?kim gibanjem funk v 1960-ih in zgodnjih 1970-ih, ki je za resno umetnost predstavljalo uporabo poceni najdenih predmetov in netradicionalnih medijev, kot je glina. [54] Njegova dela imajo vedno vsaj nekaj elementov dekonstruktivizma. [55] Gehryja so imenovali ≫apostol ograje in verige iz valovite kovine≪. [56] Vendar je retrospektivna razstava v newyor?kem muzeju Whitney leta 1988 pokazala, da je tudi prefinjen klasi?ni umetnik, ki pozna evropsko umetnostno zgodovino in sodobno kiparstvo in slikarstvo.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Bilbao u?inek [ uredi | uredi kodo ]

Guggenheimov muzej, Bilbao , ?panija

Po izjemnem uspehu Gehryjeve zasnove Guggenheimovega muzeja v Bilbau v ?paniji so kritiki za?eli ekonomsko in kulturno o?ivitev mest s pomo?jo ikoni?ne, inovativne arhitekture omenjati kot u?inek Bilbao . [57] V prvih 12 mesecih po odprtju muzeja so baskovskemu gospodarstvu dodali pribli?no 160 milijonov ameri?kih dolarjev. Od odprtja stavbe je bilo baskovskemu gospodarstvu dodano ve? kot 3,5 milijarde dolarjev. [58] V naslednjih letih so bili ?tevilni poskusi ponovitve tega u?inka z obse?nimi privla?nimi arhitekturnimi naro?ili, ki so bili uspe?ni in neuspe?ni, na primer raz?iritev umetni?kega muzeja in stavb Daniela Libeskinda s strani Gehryja samega, na primer skorajda splo?no dobro sprejeta Koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu in kontroverznej?i Muzej pop kulture v Seattlu. [59] ?eprav nekateri koncept u?inka Bilbao povezujejo s pojmom zvezdni?ke strukture, je Gehry dosledno zavra?al oznako stararhitekt . [60]

Drugi vidiki kariere [ uredi | uredi kodo ]

Akademija [ uredi | uredi kodo ]

Januarja 2011 se je Gehry pridru?il fakulteti Univerze v Ju?ni Kaliforniji (USC) kot profesor arhitekture. [61] Od takrat nadaljuje s to vlogo v svoji alma mater. Poleg polo?aja v USC je Gehry pou?eval tudi na Univerzi Harvard, Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu, Univerzi v Torontu, Univerzi Columbia, Zveznem in?titutu za tehnologijo v Zurichu in na univerzi Yale, kjer je ?e vedno pou?evanje od leta 2017.

?eprav Gehryja pogosto imenujejo "starchitect", je ?e ve?krat izrazil prezir do tega izraza in namesto tega vztrajal, da je le arhitekt. Steve Sample, predsednik Univerze v Ju?ni Kaliforniji, je Gehryju dejal, da ≫... po Georgeu Lucasu ste na? najvidnej?i diplomant≪.

Od decembra 2013 je Gehry prejel ve? kot ducat ?astnih diplom razli?nih univerz (glej # ?astni doktorati).

Februarja 2017 je MasterClass objavil spletni te?aj arhitekture, kjer je predaval Gehry, ki je bil nato realiziran julija. [62]

Oblikovanje razstav [ uredi | uredi kodo ]

Gehry je sodeloval pri oblikovanju razstav v Muzeju umetnosti okro?ja Los Angeles iz 1960-ih. Leta 1965 je Gehry zasnoval razstavo za razstavo Umetni?ki zakladi Japonske v LACMA. Kmalu zatem je sledila zasnova razstave za predstavo Assyrian Reliefs leta 1966 in Retrospektiva Billyja Al Bengstona leta 1968. LACMA je nato najela Gehryja za oblikovanje instalacije za razstavo Zakladi Tutankamona leta 1978, nato pa razstava Avangarda v Rusiji 1910?1930 leta 1980. Naslednje leto je Gehry zasnoval razstavo za Sedemnajst umetnikov v 60-ih v LACMA, kmalu zatem pa Razstava nem?kih ekspresionisti?nih skulptur leta 1983. 1991/92 je Gehry zasnoval postavitev znamenite razstave Degenerirana umetnost: usoda avantgarde v nacisti?ni Nem?iji , ki so jo odprli v Muzeju umetnosti okro?ja Los Angeles in odpotovali na Umetni?ki in?titut v Chicagu, Smithsonian Institution v Washingtonu in muzej Altes v Berlinu. Leta 2014 so Gehryja prosili, naj oblikuje razstavo o delu Aleksandra Calderja v Resnickovem paviljonu okro?ja Los Angeles, ki jo je ponovno povabila kustosinja muzeja Stephanie Barron. Razstava se je za?ela 24. novembra 2013 in je trajala do 27. julija 2014.

Poleg dolgoletnega sodelovanja z razstavnim oblikovanjem na LACMA je Gehry s tudi drugimi institucijami oblikoval ?tevilne razstavne instalacije. Leta 1998 se je v muzeju Salomona R. Guggenheima odprla razstava Umetnost motocikla , ki jo je zasnoval Gehry. Ta razstava je nato potovala v Naravoslovni muzej Field v ?ikagu, Guggenheimov muzej v Bilbau in Guggenheim Las Vegas.

Leta 2014 je pripravil razstavo fotografij svojega tesnega prijatelja in poslovne?a Petra Arnella, ki je trajala od 5. marca do 1. aprila v galeriji Milk Studios v Los Angelesu.

Oblikovanje scen [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1983 je Gehry ustvaril scenografijo za ples Lucinda Childs Dance Available , ki ga je uglasbil John Adams. Premierno je bila uprizorjena v Muzeju sodobne umetnosti v Los Angelesu v Temporary Contemporary , nato pa so jo videli v operni hi?i Brooklyn Academy of Music v New Yorku in gledali??u Theatre de la Ville v Parizu. Komplet je bil sestavljen iz dveh ravni, med seboj nagnjenih, z ozadjem veri?ice. [63] Komadi so bili o?ivljeni leta 2015, in so jih med drugim izvajali v Los Angelesu in Filadelfiji, kjer jih je predstavil FringeArts, ki je naro?il revival.

Leta 2012 je Gehry zasnoval scenografijo za operno produkcijo Don Giovannija v filharmoniji v Los Angelesu, izvedeno v koncertni dvorani Walta Disneyja.

Aprila 2014 je Gehry zasnoval set za ≫raziskovanje ?ivljenja in kariere Pierra Bouleza≪ ?ika?kega simfoni?nega orkestra, ki je bil izveden novembra istega leta. [64]

Drugo oblikovanje [ uredi | uredi kodo ]

Stol z vijugasto stranico

Poleg arhitekture je Gehry Oblikoval ?e vrsto pohi?tva, nakita za Tiffany & Co., razli?ne gospodinjske predmete, skulpture in celo steklenico. Njegova prva linija pohi?tva, proizvedena med letoma 1969 in 1973, se je imenovala Easy Edges , izdelana iz kartona. Druga linija pohi?tva, ki je bila izdana spomladi 1992, je Bentwood Furniture . Vsak kos je poimenovan po druga?nem hokejskem izrazu. Z izdelavo pohi?tva se je prvi? seznanil leta 1954, ko je slu?il v ameri?ki vojski, kjer je oblikoval pohi?tvo za vojake.

Gehryja v ?tevilnih njegovih modelih navdihujejo ribe. ≫Slu?ajno sem se zna?el v ribi≪, je zatrdil Gehry. Zanimivost za ribe ga je spodbudilo dejstvo, da so njegovi kolegi poustvarjali gr?ke templje. Rekel je: ≫Tristo milijonov let, preden je bil ?lovek riba .... ?e se mora? vrniti in nisi prepri?an, da gre? naprej ... pred tristo milijoni let nazaj. Zakaj se ustavi? pri Grkih? Torej, za?el sem risati ribe v moji skici, nato pa sem se zavedel, da je nekaj v njih.≪ [65]

Kot rezultat njegovega navdu?enja so bile prve Fish Lamps izdelane med letoma 1984 in 1986. V njih so bile uporabljene ?i?ne armature, oblikovane v obliki rib, na katere so posamezno prilepljene drobce iz plasti?nega laminata ColorCore. Od nastanka prve svetilke leta 1984 so ribe postale ponavljajo?i se motivi v Gehryjevem delu, predvsem v skulpturi rib v La Vila Olimpica del Poblenou v Barceloni (1989?2992) in stoje?ih steklenih ribah za kiparski vrt Minneapolis ( 1986). [66]

Gehry je ?e sodeloval s podjetjem Tiffany & Co. in ustvaril ?est razli?nih zbirk nakita: kolekcije Orchid , Fish , Torque , Equus , Axis in Fold . Gehry je poleg nakita za podjetje oblikoval tudi druge predmete, vklju?no z zna?ilnim zbirateljskim ?ahovskim setom in vrsto namiznih pripomo?kov, vklju?no z vazami, skodelicami in skledami. [67]

Leta 2004 je Gehry oblikoval uradni pokal za svetovni pokal v hokeju. [68] Preoblikoval je pokal za naslednji turnir leta 2016.

Leta 2014 je bil Gehry eden od ?estih 'ikonoklastov', ki jih je francoska modna hi?a Louis Vuitton izbrala za oblikovanje dela z uporabo njihovega ikoni?nega vzorca monograma kot del kampanje Praznovanje monograma . [69]

Leta 2015 je Gehry zasnoval svojo prvo jahto. [70]

Razvoj softwara [ uredi | uredi kodo ]

Gehryjevo podjetje je bilo odgovorno za inovacije v arhitekturni programski opremi. Njegovo podjetje je ustanovilo drugo podjetje, imenovano Gehry Technologies , ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Leta 2005 je Gehry Technologies za?el partnerstvo z Dassault Systemes , da bi AEC prineslo novosti iz vesoljskega in proizvodnega sveta ter razvilo programsko opremo Digital Project in programsko opremo GTeam . Leta 2014 je podjetje Gehry Technologies prevzelo programsko podjetje Trimble Navigation . Njen seznam strank vklju?uje Diller Scofidio + Renfro, Herzog & de Meuron, Jean Nouvel, Coop Himmelb(l)au in Zaha Hadid.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Razstava Gehryjevih del [ uredi | uredi kodo ]

Oktobra 2014 je bila prva ve?ja evropska razstava Gehryevih del predstavljena v Pompidoujevem centru v Parizu. Med drugimi muzeji ali ve?jimi galerijami, ki so razstavljali Gehryjevo arhitekturo ali oblikovanje, so Galerija Leo Castelli leta 1983 in Art Center Walker leta 1986, katerih razstava je nato potovala v muzej Harbourfront v Torontu, Muzej sodobne umetnosti Houston, Visoki muzej umetnosti v Atlanti, LACMA in muzej Whitney. Nadaljnji muzeji, ki so izvedli ve?je razstave o Gehryjevem delu, vklju?ujejo Muzej umetnosti v Filadelfiji, Muzej moderne umetnosti leta 1992, Gagosian Gallery leta 1984, 1992 in 1993, Muzej Solomon R. Guggenheim leta 2001, Guggenheim Bilbao leta 2002 Judovski muzej na Manhattnu leta 2010 in milanski trienale najprej leta 1988 in nato leta 2010 z razstavo z naslovom Frank Gehry iz leta 1997 . Leta 2015 je LACMA izvedla veliko retrospektivo Gehryjevega dela.

Gehry je sodeloval pri postavitvi bene?kega bienala La Strada Novissima leta 1980. Sodeloval je tudi na bene?kem bienalu leta 1985 z instalacijo in performansom Il Corso del Coltello , ki je nastal v sodelovanju s Claesom Oldenburgom. Njegovi projekti so bili predstavljeni na bene?kem bienalu leta 1996. Nato je z instalacijo Ungapatchket prispeval k bene?kem bienalu leta 2008.

Oktobra 2015 je 21 21 Design Sight v Tokiu priredil razstavo Frank Gehry. Imam idejo , ki jo je pripravil japonski arhitekt Tsuyoshi Tane.

Nagrade in ?asti [ uredi | uredi kodo ]

  • 1987: ?lan American Academy of Arts and Letters
  • 1988: Izvoljen v National Academy of Design
  • 1989: Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo
  • 1992: Praemium Imperiale
  • 1994: Nagrada Dorothy and Lillian Gish
  • 1995: Zlata plo??a American Academy of Achievement [71]
  • 1998: Dr?avna medalja za umetnost [72]
  • 1998: Zlata medalja, Royal Architectural Institute of Canada
  • 1999: Zlata medalja AIA, American Institute of Architects
  • 2000: Cooper - Hewittova nacionalna nagrada za oblikovanje za ?ivljenjsko delo [73]
  • 2002: Companion of the Order of Canada [74]
  • 2004: Nagrada Woodrow Wilson za javno slu?bo
  • 2006: Induktiran, Kalifornijska hi?a slavnih
  • 2007: Nagrada Henryja C. Turnerja za inovacije v gradbeni tehnologiji Narodnega gradbenega muzeja (v imenu Gehry Partners in Gehry Technologies)
  • 2009: Red Karla Velikega
  • 2012: Petindvajsetletna nagrada, American Institute of Architects
  • 2014:Nagrada Prince of Asturias
  • 2014: Commandeur of the Ordre National de la Legion d'honneur, Francija
  • 2015: Medalja J. Paul Getty Trust
  • 2016: Harvard Arts Medal
  • 2016: Leonore and Walter Annenberg Award za Diplomacija prek umetnosti, Fundacija za umetnost in ohranjanje veleposlani?tev
  • 2016: Predsedni?ka medalja svobode
  • 2018: Neutra Medal [75]
  • 2019: Inductee, Canada's Walk of Fame
  • 2020: Paez Medal of Art, New York City (VAEA). [76]

Gehry je bil leta 1974 izvoljen v kolegij ?tipendistov Ameri?kega in?tituta za arhitekte (AIA) in je prejel ?tevilne dr?avne, regionalne in lokalne nagrade AIA. Je vi?ji sodelavec v Design Futures Council in je ?lan usmerjevalnega odbora Aga Khan Award for Architecture.

Zunanji video
Frank Gehry: My days as a young rebel , 44:28, TED Talks [77]
Frank Gehry: A master architect asks, Now what? , 21:56, TED Talks [78]

?astni doktorati [ uredi | uredi kodo ]

  • 1987: California Institute of the Arts
  • 1987: Rhode Island School of Design
  • 1989: Otis College of Art and Design
  • 1989: Technical University of Nova Scotia
  • 1993: Occidental College
  • 1995: Whittier College [79]
  • 1996: Southern California Institute of Architecture
  • 1998: University of Toronto
  • 2000: Harvard University
  • 2000: University of Edinburgh
  • 2000: University of Southern California
  • 2000: Yale University
  • 2002: City College of New York
  • 2004: School of the Art Institute of Chicago
  • 2013: Case Western Reserve University
  • 2013: Princeton University
  • 2014: Juilliard School
  • 2015: University of Technology Sydney
  • 2017: University of Oxford

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Person Profile // Internet Movie Database ? 1990.
  2. Frank O. Gehry
  3. SNAC ? 2010.
  4. Record #11890888X // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  5. 5,0 5,1 The Other Interface
  6. spletna zbirka Museum of Modern Art
  7. LIBRIS ? 2012.
  8. Reinhart, Anthony (July 28, 2010) "Frank Gehry clears the air" Arhivirano 2010-07-31 na Wayback Machine ., The Globe and Mail
  9. Tyrnauer, Matt (30. junij 2010). ≫Architecture in the Age of Gehry≪ . Vanity Fair . Pridobljeno 22. julija 2010 .
  10. for the design, see: "Dwight D. Eisenhower Memorial: Design" Arhivirano November 19, 2013, na Wayback Machine .
  11. Finding Your Roots , February 2, 2016, PBS
  12. Green, Peter S. (30. junij 2005). ≫In the News: Warsaw Jewish Museum In Poland≪ . The New York Times . Pridobljeno 30. avgusta 2011 .
  13. Gorin, Abbott (Spring 2015) "A Golden Age of Jewish Architects" Jewish Currents . Retrieved 12 January 2020.
  14. Ouroussoff, Nicolai (October 25, 1998) "I'm Frank Gehry, and This Is How I See the World" [ mrtva povezava ] https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1998-oct-25-tm-35829-story.html Los Angeles Times Magazine
  15. Templer, Karen (5. december 1999). ≫Frank Gehry≪ . Salon (magazine) . Pridobljeno 25. avgusta 2007 .
  16. Lacayo, Richard; Levy, Daniel S. (26. junij 2000). ≫Architecture: The Frank Gehry Experience≪ . Time (magazine) . Zv. 155, ?t. 26. str. 64. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. januarja 2013 . Pridobljeno 22. marca 2015 .
  17. Engel, Eliot L. (2. avgust 2013). ≫Congratulating the Alpha Epsilon Pi International Fraternity≪ . Capitol Words . Pridobljeno 12. januarja 2020 .
  18. ≫Biography and Video Interview of Frank Gehry at Academy of Achievement≪ . www.achievement.org . American Academy of Achievement.
  19. Isenberg, Barbara (2012). Conversations with Frank Gehry . Knopf Doubleday Publishing Group. str. 40?43. ISBN   978-0-307-95972-0 .
  20. Chollet, Laurence B. (2001). The Essential Frank O. Gehry . New York: The Wonderland Press. str.  112 . ISBN   0-8109-5829-5 .
  21. Sisson, Patrick (21. avgust 2015). ≫21 First Drafts: Frank Gehry's David Cabin≪ . Curbed . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. januarja 2017 . Pridobljeno 10. julija 2021 .
  22. Goldberger (2015), pp.110-111
    Lazo, Caroline Evensen (2006) Frank Gehry . Twenty-First Century Books
    Hawthorne, Christopher (October 8, 2014) "In Paris, a Passion for All Things Frank Gehry" Los Angeles Times
  23. Molloy, Jonathan C. (28. februar 2013). ≫AD Classic: Norton House / Frank Gehry≪ . ArchDaily.com . Pridobljeno 25. maja 2013 .
  24. Head, Jeffrey (21. oktober 2009). ≫Frank Gehry: The Houses≪ . Los Angeles Times .
  25. ≫Gehry House - Frank Gehry≪ . Great Buildings Collection . Pridobljeno 3. junija 2010 .
  26. ≫Jury Citation: Frank Gehry: 1989 Laureate≪ . pritzkerprize.com . Pritzker Architecture Prize. 1989 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  27. Colwell, Hailey (5. avgust 2015). ≫Modeling the museum for 17 years≪ . Weisman.UMN.edu . The Frederick Weisman Museum of Art, University of Minnesota. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. maja 2006 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  28. ≫American Center, Paris≪ . galinsky.com . 2010 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  29. ≫Dancing House≪ . galinsky.com . 2006. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. avgusta 2020 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  30. Tyrnauer, Matt (Avgust 2010). ≫Architecture in the Age of Gehry≪ . [Vanity Fair (magazine) . Pridobljeno 27. marca 2012 .
  31. Roston, Eric (11. oktober 2004). ≫Windy City Redux≪ . Time (magazine) . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 9. septembra 2009 . Pridobljeno 30. julija 2008 .
  32. Hawthorne, Christopher (21. september 2013). ≫Frank Gehry's Walt Disney Concert Hall is inextricably of L.A.≪ . Los Angeles Times . Pridobljeno 9. decembra 2013 .
  33. Hawthorne, Christopher (24. januar 2011). ≫Architecture review: Frank Gehry's New World Center in Miami Beach≪ . Los Angeles Times .
  34. ≫The Stata Center≪ . MIT.edu . Massachusetts Institute of Technology . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  35. Cliatt, Cass ( 11 september 2008 ). ≫Architect Gehry seeks to inspire with Princeton's Lewis Library design≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne Marca 8, 2017 . Pridobljeno Marca 8, 2017 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  36. Staff. ≫Experience Music Project≪ . Fodors. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 18. avgusta 2010 . Pridobljeno 22. marca 2015 .
  37. Ouroussoff, Nicolai (22. marec 2007). ≫Gehry's New York Debut: Subdued Tower of Light≪ . The New York Times . Pridobljeno 25. avgusta 2007 .
  38. Ouroussoff, Nicolai (9. februar 2011). ≫8 Spruce Street by the Architect Frank Gehry ? Review≪ . The New York Times .
  39. ≫UTS City Campus Master Plan≪ . uts.edu.au . University of Technology Sydney. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. septembra 2014 . Pridobljeno 30. avgusta 2014 .
  40. Gilmore, Heath (30. avgust 2014). ≫Frank Gehry's Sydney building sculpture revealed≪ . The Sydney Morning Herald . Pridobljeno 30. avgusta 2014 .
  41. ≫Projects by Nouvel and Gehry Finally Moving Forward on Saadiyat Island≪ . Architectural Record . 26. januar 2011 . Pridobljeno 30. avgusta 2011 .
  42. Bozikovic, Alex (7. december 2013). ≫Frank Gehry and David Mirvish's Tall Order in Toronto≪ . The Globe and Mail . Pridobljeno 8. decembra 2013 .
  43. ≫Superstar Architects Gehry and Foster to design Battersea Power Station's High Street≪ . PrimeResi.com . 23. oktober 2013 . Pridobljeno 23. oktobra 2013 .
  44. Tommasini, Anthony (7. december 2013). ≫Arts Hub for All May Work for None≪ . The New York Times . Pridobljeno 8. decembra 2013 .
  45. Pogrebin, Robin (6. februar 2012). ≫Eisenhower as Barefoot Boy? Family Objects to a Memorial≪ . The New York Times .
  46. ≫The Biomuseo, the great works of Frank Gehry≪ . VisitPanama.com . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. junija 2012 . Pridobljeno 30. avgusta 2011 .
  47. ≫Eliasson show due to open Paris' Louis Vuitton museum≪ . Collector Tribune . 26. marec 2012 . Pridobljeno 21. oktobra 2012 .
  48. Kennicott, Philip ( september 2014 ). ≫Gehry's Paris Coup≪ . Vanity Fair . Pridobljeno 24. oktobra 2014 . {{ navedi novice }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  49. Hawthorne, Christopher (9. avgust 2015). ≫Frank Gehry agreed to make over the L.A. River -- with one big condition / How Frank Gehry's L.A. River make-over will change the city and why he took the job≪ . Los Angeles Times . Arhivirano iz spleti??a dne 13. avgusta 2015 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  50. ≫Frank Gehry says his 'crumpled paper bag' building will remain a one-off≪ . The Guardian . Australian Associated Press. 2. februar 2015 . Pridobljeno 14. septembra 2015 .
  51. Dreyfus, Stephane (4. november 2016). ≫Frank Gehry, 'l'art-chitecte' . La Croix .
  52. ≫Donald Trump versus Frank Gehry≪ . Los Angeles Times . 2016. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. avgusta 2015 . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  53. Power, Julie (6. februar 2015). ≫Frank Gehry: the Mad Hatter who transformed Sydney's skyline≪ . Sydney Morning Herald . Pridobljeno 12. septembra 2017 .
  54. ≫Frank Owen Gehry≪ . achille.paris. Maj 28, 2015. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne Novembra 19, 2015 . Pridobljeno Septembra 14, 2015 .
  55. ≫The weird architectural world of Frank Gehry≪ . WorldBuild365 (v angle??ini). 29. marec 2017. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 2. aprila 2019 . Pridobljeno 19. oktobra 2018 .
  56. Adams, B. (1988) "Frank Gehry's Merzbau". Art in America 76: pp.139?144
  57. Rybczynski, Witold ( september 2002 ). ≫The Bilbao Effect≪ . The Atlantic . Pridobljeno 8. marca 2017 . {{ navedi novice }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  58. Horn, Eli (25. december 2014). ≫Bilbao's Economy Purrs From Effect of Guggenheim Museum≪ . Jewish Business News . Pridobljeno 8. marca 2017 .
  59. Rybczynski, Witold (22. november 2008). ≫When Buildings Try Too Hard≪ . The Wall Street Journal .
  60. Taylor-Foster, James (8. december 2013). ≫Frank Gehry: 'I'm Not a Starchitect' . Archdaily.com . Pridobljeno 8. decembra 2013 .
  61. USC News (Januar 18, 2011). ≫Architect Frank Gehry Named Judge Widney Professor (press release)≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne Januarja 22, 2011 . Pridobljeno Januarja 18, 2011 .
  62. Kaller, Hadlet (17. februar 2017). ≫Now Anyone Can Take a Class with Frank Gehry≪ . Architectural Digest . Pridobljeno 18. marca 2017 .
  63. Lazar, Julie (1983) "Interview: Frank Gehry" in Available Light Museum of Contemporary Art, Los Angeles. ISBN   0-914357-01-8
  64. Staff (23. april 2014). ≫Architect Frank Gehry to Create Set Design for Chicago Symphony Orchestra Focused on Pierre Boulez≪ . Broadway World . Pridobljeno 14. septembra 2015 .
  65. Sydney Pollack (dir.) (1985) American Masters: Sketches of Frank Gehry (TV documentary) Arhivirano 2017-06-16 na Wayback Machine . PBS. Accessdate=2008-11-17
  66. "Frank Gehry: Fish Lamps, November 7 - December 21, 2013" agosian Gallery, London
  67. ≫Frank Gehry's Tiffany Chess Set Is a Miniature Architectural Marvel≪ . Gizmodo . Pridobljeno 14. septembra 2015 .
  68. Adams, Noah (3. september 2004). ≫Frank Gehry's World Cup of Hockey Trophy≪ . The New York Times . Pridobljeno 24. oktobra 2014 .
  69. ≫Louis Vuitton: Celebrating Monogram Project≪ . celebrating.monogram.lv . Pridobljeno 14. septembra 2015 .
  70. Ward, Vicky (5. oktober 2015). ≫Frank Gehry's First-Ever Yacht Looks Like Nothing You've Ever Seen≪ . Town & Country (magazine) . Pridobljeno 13. oktobra 2015 .
  71. ≫Frank O. Gehry Biography and Interview≪ . www.achievement.org . American Academy of Achievement.
  72. ≫Lifetime Honors - National Medal of Arts≪ . National Endowment for the Arts. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. avgusta 2011 . Pridobljeno 30. avgusta 2011 .
  73. ≫Lifetime Achievement Winner: Frank Gehry≪ . Cooper Hewitt, Smithsonian Design Museum. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne Septembra 25, 2010.
  74. ≫The Governor General of Canada > Find a Recipient≪ . Governor General of Canada . Pridobljeno 14. septembra 2015 .
  75. ≫Neutra Award | Department of Architecture | College of Environmental Design - Cal Poly Pomona≪ .
  76. ≫FRANK GEHRY is one of the two recipient of VAEA's Paez Medal of Art 2020≪ . VAEA (v ameri?ki angle??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. oktobra 2021 . Pridobljeno 18. novembra 2020 .
  77. ≫Frank Gehry: My days as a young rebel≪ . TED Talks. 1990 . Pridobljeno 29. septembra 2015 .
  78. ≫Frank Gehry: A master architect asks, Now what?≪ . TED Talks. 2002 . Pridobljeno 29. septembra 2015 .
  79. ≫Honorary Degrees | Whittier College≪ . www.whittier.edu . Pridobljeno 19. februarja 2020 .

Literatura

Drugo branje

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]