Francis Harry Compton Crick
[1]
Rojstvo	8. junij 1916 ( {{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [2] [3] […] Northampton [d] [1]
Smrt	28. julij 2004 ( {{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [5] [2] […] (88 let) La Jolla [d] [1]
Bivali??e	Zdru?eno kraljestvo ZDA
Narodnost	angle?ka
Podro?ja	molekularni biolog , fizik
Ustanove	Univerza v Cambridgeu Univerzitetni kolid? v Londonu Salkov in?titut za biolo?ke ?tudije
Alma mater	Univerzitetni kolid? v Londonu Univerza v Cambridgeu
Mentor doktorske disertacije	Max Ferdinand Perutz
Poznan po	soodkritju strukure DNK , raziskave zavesti
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada (1962) Kraljeva medalja (1972) Copleyjeva medalja (1975)
Podpis

Francis Harry Compton Crick , OM , FRS , angle?ki molekularni biolog , biokemik , fizik in nevrobiolog , * 8. junij 1916 , Weston Favell , Northamptonshire , Anglija , † 28. julij 2004 , San Diego , Kalifornija , ZDA .

Crick je sprva ?tudiral fiziko na Univerzitetnem kolid?u Londonu , a je moral ?tudij prekiniti zaradi izbruha druge svetovne vojne . Leta 1947 je nadaljeval ?tudij, tokrat biologije , na Univerzi v Cambridgeu . Doktoriral je leta 1954 z dizertacijo ≫X-ray diffraction: polypeptides and proteins≪ (≫ Rentgenska difrakcija : polipeptidi in beljakovine ≪).

Najbolj je znan po tem, da je bil kot doktorski ?tudent v Cambridgeu eden od soodkriteljev zgradbe molekule DNK leta 1953. Za ≫odkritja na podro?ju molekularne zgradbe nukleinskih kislin in njenega pomena pri prenosu informacij v ?ivih snoveh≪ so on, James Dewey Watson in Maurice Wilkins leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino . ^[6]

Poznan je tudi po uveljavitvi izraza ≫ centralna dogma ≪, ki opisuje teorijo, da je pretok genetskih informacij v celici v bistvu enosmeren, od DNA preko RNK do beljakovine . Crickove raziskave so imele klju?no vlogo pri kasnej?em razvozlanju genskega koda . ^[7]

Leta 1977 se je preselil v Kalifornijo, kjer je preostanek svoje kariere deloval kot raziskovalni profesor pri Salkovem in?titutu za biolo?ke ?tudije v La Jolli , predaval pa je tudi na Univerzi Kalifornije v San Diegu . Posve?al se je teoreti?ni nevrobiologiji in raziskavam ?lovekove zavesti . To delo je opravljal do svoje smrti.

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Poleg Nobelove nagrade leta 1962 je prejel mnogo priznanj in ?asti, med njimi Kraljevo (leta 1972) in Copleyjevo medaljo (leta 1975) Kraljeve dru?be iz Londona ter Red zaslug leta 1991. Leta 1963 je zavrnil imenovanje v red britanskega imperija in kasneje tudi vite?ki naziv. Kljub temu so ga pogosto napa?no imenovali kot sir ali celo lord Crick.

Opombe in sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Francis, Crick (1990). What Mad Pursuit: a Personal View of Scientific Discovery . Basic Books reprint edition. str. 145. ISBN   0-465-09138-5 .
• Matt, Ridley (2006). Francis Crick: discoverer of the genetic code . Ashland, OH: Atlas Books. str.  192 . ISBN   0-06-082333-X .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Francis Crick .

• Biografija na straneh Nobelove fundacije
• Seznam Crickovih ?lankov med letoma 1950 in 1990 . National Library of Medicine.
• Arhiv objav v reviji Nature
• Osmrnica . Jean Thomas, The Biochemist .
• Remembering Francis Crick - a celebration Arhivirano 2007-02-11 na Wayback Machine .

Ta ?lanek o znanstveniku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u