Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logotip fakultete

Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih ?lanic Univerze v Ljubljani . V okviru fakultete danes deluje 21 oddelkov, vpisanih pa je okrog 8000 ?tudentov. V okviru fakultete delujejo tudi Osrednja humanisti?na knji?nica , ki hrani ve? kot pol milijona knjig in je ena najve?jih knji?nic v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni in?titut Filozofske fakultete (ZIFF), Znanstvena zalo?ba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete.

Glavna stavba Filozofske fakultete je na A?ker?evi 2 , Oddelek za arheologijo in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pa se nahajata na Zaveti?ki 5 v Ljubljani.

Vizija in poslanstvo [ uredi | uredi kodo ]

Filozofska fakulteta izobra?uje ?tudente v strpne izobra?ence s kriti?nim mi?ljenjem na podro?ju humanistike in dru?boslovja. Izobra?uje tudi u?itelje za vsa svoja podro?ja izobra?evanje in raziskovanja. Posebej skrbi za krepitev ved nacionalnega pomena, ki soustvarjajo slovensko identiteto (npr. slovenski jezik in knji?evnost). Goji znanstvenoraziskovalno delo, odpira nova znanstvena podro?ja in posebej neguje ter razvija interdisciplinarnost.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Fakulteta je bila ustanovljena leta 1919. 31. avgusta istega leta pa je bilo s kraljevo odlo?bo imenovanih prvih 18 profesorjev v zgodovini Filozofske fakultete. 3. decembra se je v novih prostorih univerze odvilo prvo predavanje. Predavatelj je bil profesor dr. Fran Ramov?, med drugim tudi eden izmed prvih ?tirih profesorjev novoustanovljene fakultete, predavanje pa je potekalo v sloven??ini.

Filozofska fakulteta ima v slovenski zgodovini posebno mesto, saj je bila ob ustanovitvi ena izmed petih fakultet, ki so tvorile Univerzo v Ljubljani (pravna, filozofska, teolo?ka, tehni?na in nepopolna medicinska fakulteta).

Fakulteta je leta 2009 praznovala 90-letnico obstoja, v tem ?asu je bilo ustanovljenih ve? oddelkov, pove?alo se je ?tevilo zaposlenih in ?tudentov    

Avla fakultete

Vrste ?tudija [ uredi | uredi kodo ]

Fakulteta ima ?tevilne in pestre znanstvene discipline, ponuja mo?nost medpredmetnega povezovanja z dvopredmetnimi ?tudijskimi programi.

  • Dodiplomski ?tudij (1. stopnja)
  • Podiplomski ?tudij (predbolonjski)
    • Magistrski ?tudij (2. stopnja)
    •      Doktorski ?tudij (3. stopnja): je rezultat sodelovanja Filozofske fakultete, Fakultete za dru?bene vede, Akademije za glasbo, Fakulteto za ra?unalni?tvo in informatiko, Fakulteto za matematiko in fiziko, Teolo?ko fakulteto ter Akademijo za gledali??e, radio, film in televizijo, pri ?emer vse navedene fakultete spadajo pod Univerzo v Ljubljani. Filozofska fakulteta izvaja doktorski ?tudij 3. stopnje  s podro?ja humanistike in dru?boslovja. Poleg tega programa Filozofska fakulteta sodeluje tudi pri inderdisciplinarnih ?tudijskih programih na doktorski stopnji, kamor sodita Varstvo okolja in Statistika. 

Organizacija [ uredi | uredi kodo ]

Fakulteta je ena izmed redkih slovenskih fakultet, ki pozna funkcijo prodekana ?tudenta .

Vodstvo fakultete [ uredi | uredi kodo ]

Fakultete ne vodi zgolj dekan, pri tem mu pomagajo tudi ?tirje prodekani profesorji in prodekan ?tudent ter strokovni sodelavci na fakulteti.

Organi fakultete [ uredi | uredi kodo ]

Fakulteta je sestavljena iz ve? organov, pri ?emer imavsak organ svojo funkcijo:

  •       dekan fakultete
  •      senat
  •       upravni odbor
  •       akademski zbor
  •      ?tudentski svet
  •       predstavniki FF v komisijah Senata UL

?tudentski svet Filozofske fakultete (?SFF) [ uredi | uredi kodo ]

?tudentski svet Filozofske fakultete (?SFF) je najvi?ji in edini predstavni?ki organ ?tudentov na fakulteti. Je organ fakultete in je dolo?en z Zakonom o visokem ?olstvu, Statutom Univerze, Pravili Filozofske fakultete ter s Pravilnikom o delovanju ?SFF.

Na volitvah lahko za svetnika na Filozofski fakulteti kandidira vsak ?tudent Filozofske fakultete. Za kandidata lahko glasujejo vsi redno in izredno vpisani ?tudentje na posameznem oddelku. Volitve so vsako leto, in sicer drugi polni teden v novembru.

Ko so izvoljeni predstavniki ?tudentov (praviloma 22 ?lanov: po en predstavnik z vsakega oddelka in en podiplomski ?tudent), znotraj Sveta izvolijo vodstvo ?SFF (predsednika, dva podpredsednika in tajnika). Mandat svetnikov ?SFF traja 1 leto. Svetniki za svoje delo in sodelovanje na sejah ?SFF in ostalih organov FF ne prejemajo pla?ila. ?SFF razpravlja o vsem, kar zadeva pravice in dol?nosti ?tudentov, daje mnenje o kandidatih za dekana in voli ?lane delovnih teles in organov fakultete iz vrst ?tudentov. V imenu ?tudentov podaja mnenja o pedago?ki usposobljenosti u?iteljev. Iz sredstev, ki jih pridobi za svoje delovanje s strani Ministrstva za izobra?evanje znanost in ?port, sofinancira tudi raznovrstne dejavnosti, povezane s ?tudijem (ekskurzije, revije, predavanja ipd.). Delo ?SFF je javno, zato se lahko sej udele?ite vsi, ki vas to zanima.

Predsednik in podpredsednik zastopata pravice ?tudentov in ?SFF v ?SUL.

?tudentska organizacija Filozofske fakultete (?OFF) [ uredi | uredi kodo ]

?tudentska organizacija FF je podru?nica ?tudentske organizacije Univerze v Ljubljani (?OU) in ni organ fakultete . Upravni odbor ?teje 24 ?lanov, 21 predstavnikov, po en vsakega oddelka, predsednik, podpredsednik in en predstavnik ?SFF. Sej upravnega odbora se lahko udele?i vsak ?tudent. Interese ?tudentov v ?tudentske zboru v Ljubljani zastopata poslanca, ki sta izvoljena na fakulteti.

  • Klub ?tudentov anglistike in germanistike (K?AG)
  • ?tudentsko arheolo?ko dru?tvo (?AD)
  • Sinolo?ko dru?tvo YUAN
  • Sekcija ?tudentov bibliotekarstva pri Zvezi bibliotekarskih dru?tev Slovenije
  • ?tudentsko filozofsko dru?tvo
  • Dru?tvo mladih geografov Slovenije
  • ?tudentska sekcija DAH?
  • ?tudentska sekcija Slovenskega muzikolo?kega dru?tva
  • Dru?tvo ?tudentov andragogike in pedagogike (D?AP)
  • Dru?tvo ?tudentov psihologije Slovenije
  • Klub romanistov SOFIE
  • ?tudentska sekcija pri Slavisti?nem dru?tvu Slovenije
  • ?tudentsko sociolo?ko dru?tvo SOCIOPATIJA
  • Dru?tvo Kunhsthisterik
  • Dru?tvo ISHA

Tutorstvo na FF UL [ uredi | uredi kodo ]

Fakulteta izvaja tudi tutorstvo, s ?imer nudijo pomo? ?tudentom in ?tudentkam pri vklju?evanju v univerzitetno okolje ter s svetovanjem pri ?tudiju ter morebitnih drugih problemov, s katerimi se soo?ajo. 

Tutorstvo je organizirana pomo? ?tudentom in ?tudentkam. ?tudentom ?elijo olaj?ati vklju?evanje v univerzitetno okolje in jim svetovati pri ?tudiju kot tudi pri re?evanju morebitnih problemov, s katerimi se soo?ajo. Zato ima vsak/-a bruc/-ka svojega/-o tutorja/-ko.  

Sistem tutorstva na FF

Ker je na FF aktivnih zelo veliko tutorjev in tutork, za u?inkovito izvajanje tutorstva potrebujejo koordinatorje in koordinatorke. Vsak oddelek ima oddel?nega/-o koordinatorja/-ko tutorjev/-k ?tudentov/-k, ki spremlja delo tutorjev in tutork.

Na fakultetni ravni pa delujejo:

  • koordinator tutorjev ?tudentov
  • koordinator tutorjev za ?tudente s posebnimi potrebami
  • koordinator tutorjev za tuje ?tudente in
  • koordinator tutorjev u?iteljev.

Namen tutorstva

Namen tutorskega sistema na FF je ustvariti pogoje za:

  • organizirano skrb za razvoj vsakega posameznega ?tudenta od vpisa v ?tudijski program do zaklju?ka ?tudija;
  • krepitev neposrednih stikov med ?tudenti in u?itelji ter med ?tudenti, u?itelji in FF kot celoto;
  • uspe?nej?e vklju?evanje ?tudentov v univerzitetno okolje;
  • re?evanje splo?nih in specifi?nih problemov ?tudentov, ?e posebej ?tudentov s posebnimi potrebami;
  • izbolj?anje ?tudijskega uspeha, bolj?o prehodnost ?tudentov in vi?jo kakovost ?tudija.

Znanstvena zalo?ba in knjigarna [ uredi | uredi kodo ]

Znanstvena zalo?ba Filozofske fakultete univerze v Ljubljani [ uredi | uredi kodo ]

Zalo?ba na leto izda pribli?no sedemdeset naslovov raziskovalnih dose?kov raziskovalcev in pedago?kih u?iteljev Filozofske fakultete, ?tudijsko literaturo ter strokovna dela, ki so zanimiva tudi za javnost, kar jo uvr??a med najve?je znanstvene zalo?be s podro?ja humanistike in dru?boslovja v Srednji Evropi.

Knjigarna Filozofske fakultete  [ uredi | uredi kodo ]

Knjigarna skrbi za celotno ponudbo publikacij Znanstvene zalo?be FF, bogato drugo ponudbo humanisti?ne in dru?boslovne podrukcije, v zadnjem ?asu pa postala tudi prostor kulturnih dogodkov, ustvarjalnih sre?anj, med njimi tradicionalna sre?evanj Besedne postaje. 

Mednarodna dejavnost [ uredi | uredi kodo ]

Filozofska fakulteta ponuja razli?ne mednarodne programe, med katerimi so:

  • Erasmus
  • Comenius
  • Leonardo Da Vinci
  • Erasmus Mundus

Raziskovalno delo [ uredi | uredi kodo ]

Znanstvenoraziskovalni in?titut Filozofske fakultete (ZIFF) je organizacijska enota, ki organizira in usklajuje znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti.

In?titut ?e vrsto let povezuje 450 raziskovalcev in letno vodi okoli 100 projektov, s ?imer sodi med najve?je raziskovalne organizacije v Sloveniji, ter najve?jo na podro?jih humanistike in dru?boslovja.

Njegovo delo je druga temeljna dejavnost Fakultete, ki se izvaja na oddelkih in raziskave In?tituta so prepoznavne v slovenskem in mednarodnem prostoru, ?e posebej na podro?ju humanisti?nih in dru?boslovnih ved.

Fakulteta izvaja temeljne raziskovalne projekte, ciljne raziskovalne projekte, podoktorske projekte, mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in druge projekte.

Pedago?ko delo [ uredi | uredi kodo ]

?port [ uredi | uredi kodo ]

Na Filozofski fakulteti ima ?port dolgo tradicijo saj se kot osrednja humanisti?na ustanova fakulteta zaveda pomembnosti celostnega razvoja osebnosti in vrednot, ki jih nudi ?port. ?portno dejavnost koordinira Pedago?ka enota za ?port .

Seznam dekanov fakultete [ uredi | uredi kodo ]

  1. Rajko Nahtigal , 1919?1920
  2. Ivan Prijatelj , 1920?1921
  3. Artur Gavazzi , 1921?1922
  4. France Kidri? , 1922?1923
  5. Jovan Had?i , 1923?1924
  6. Ljudmil Hauptmann , 1924?1925
  7. Nikola Radoj?i? , 1925?1926
  8. Fran Ramov? , 1926?1927
  9. Karel Ozvald , 1927?1928
  10. Aleksandar Stoji?evi? , 1928?1929
  11. Izidor Cankar , 1929?1930
  12. Jakob Kelemina , 1930?1931
  13. France Veber , 1931?1932
  14. Ivan Prijatelj (2.), 1932?1933
  15. Karel O?tir , 1933?1934
  16. Rajko Nahtigal , 1934?1935
  17. Milko Kos , 1935?1936
  18. France Kidri? (2.), 1936?1937
  19. Jakob Kelemina (2.), 1937?1938
  20. France Kidri? (3.), 1938?1939
  21. Jovan Had?i (2.), 1939?1940
  22. Anton Melik , 1940?1941
  23. Fran ?turm , 1941?1944
  24. Jakob Kelemina (3.), 1944?1945
  25. Anton Melik (2.), 1945?1946
  26. Anton Peterlin , 1946?1947
  27. Stanko ?kerlj , 1947?1949
  28. Jovan Had?i (3.), 1948?1950
  29. Milan Gro?elj , 1950?1951
  30. Anton Slodnjak , 1951?1952
  31. Josip Koro?ec , 1952?1953
  32. Alma Sodnik , 1952?1953
  33. Josip Koro?ec , 1953?1954
  34. Bo?o ?kerlj , 1954?1955  
  35. Anton Ocvirk , 1955?1957
  36. Bogo Grafenauer , 1957?1958
  37. Metod Miku? , 1958?1960
  38. Emil ?tampar , 1960-61
  39. Vladimir Schmidt , 1962?1965
  40. Stanko Gogala , 1965?1966
  41. Anton Grad , 1966?1968
  42. Tine Logar , 1968?1970
  43. Dragotin Cvetko , 1970?1972
  44. Janez Stanonik , 1972?1974
  45. Vasilij Melik , 1974?1977
  46. Matja? Kmecl , 1977?1979
  47. Janko Pleterski , 1979?1981
  48. Mirko Jurak , 1981?1983
  49. Nace ?umi , 1983?1987
  50. Du?an Ne?ak , 1987?1989
  51. Mirko Pak , 1989?1990
  52. Leon Zorman , 1990?1991
  53. Marko Ker?evan , 1991?1993
  54. Frane Jerman , 1993?1997
  55. Ludvik Horvat , 1997-2001
  56. Neva ?libar , 2001?2003
  57. Bo?idar Jezernik , 2003?2007
  58. Valentin Bucik , 2007?2011
  59. Andrej ?erne , 2011?2013
  60. Branka Kaleni? Ram?ak , 2013?2017
  61. Roman Kuhar , 2017?2021
  62. Mojca Schlamberger Brezar , 2021?

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani : 1919-2009 . Ljubljana, 2009. ( COBISS )

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]