Fra Filippo di Tommaso Lippi
Rojstvo	cca. 1406 [1] [2] […] ali 1406 [4] Firence [5] [4]
Smrt	8. oktober 1469 [4] Spoleto [5] [4]
Dr?avljanstvo	Florentinska republika [d]
Poklic	slikar , freskant
Pomembnej?a dela	Pala Barbadori, Lippina, Storie della Vergine

Filippo Lippi , florentinski slikar, * pribl. 1406 , Firence (danes Italija ), † 9. oktober 1469 , Spoleto (danes Italija).

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Filippo je bil sin mesarja Tommaso di Lippo in Antonie di Sernigi, ki je umrla pri porodu. Skupaj z bratom Giovannijem je bil izro?en v vzgojo o?etovi sestri, ki ju je ?e otroka dala v samostan . Filippo je podal redovni?ko zaobljubo pri petnajstih letih, vendar je ohranil svoje krstno ime. Samostanske listine ga prvi? imenujejo slikar leta 1430, ko je ustvarjal svojo prvo fresko v samem samostanu. Kmalu za tem je od?el v Padovo , kjer je ustvaril veliko del, ki se pa niso ohranila. V tej dobi je tudi do?ivel tragi?ni napad piratov , ki so slikarja skupaj z nekaterimi prijatelji zasu?njili in odpeljali v Barberijo (severno Afriko ). Kot poro?a Vasari , je Filippo ostal v su?enjstvu 18 mesecev. Ko je ob neki priliki z ugaslim ogljem naslikal svojega gospodarja na belo steno, je bey to vzel za ?ude? , saj arabska kultura ni poznala upodabljanja oseb, in je su?nja osvobodil in nagradil.

Filippo se je za kratek ?as povrnil v Padovo in nato spet v Firence, vendar ne v samostan, temve? v zasebno stanovanje z lastno delavnico. Delal je po naro?ilu raznih samostanov in privatnih kupcev, med drugimi za Medi?ejce in Martellije . Pape? Evgen IV. mu je leta 1442 dodelil dosmrtno komendo (u?itek dohodkov) v cerkvi San Quirico pri Firencah. Kljub presti?nemu polo?aju in relativno ugodnemu gmotnemu stanju je bil Filippo v naslednjih letih dvakrat obsojen zaradi ponarejevanja in sleparstva, zato mu je bila komenda preklicana leta 1455. V tem ?asu bi moral slikar delati na kapeli stolnice svetega ?tefana v Pratu , ki mu je bila po pogodbi zaupana ?e leta 1452, vendar se je slikar raje posve?al drugim manj?im delom, ki so mu nudila takoj?nje pla?ilo, kapelo pa je dokon?al ?ele leta 1465 po ne?tetih prekinitvah, zahtevah denarja in revizijah prvotne pogodbe. V to obdobje spada tako imenovana Lippina , ki je slika Device z Detetom in ki je bila vzor za vse bodo?e uprizoritve te vrste, najprej za Botticellija .

Po preklicu komende je bila Filippu dodeljena kaplanija samostana svete Marjete v Pratu. Tu je slikar spoznal redovnico Lucrezio Buti, ki je bila model za njegove slike. Lucrezia je zapustila samostan in se preselila na slikarjev dom. Leta 1461 je Cosimo de' Medici prepri?al pape?a Pija II. , da je razre?il zaobljube Filippa in Lucrezio, vendar se kljub temu Filippo ni maral poro?iti. Rodila so se jima dva otroka, leta 1457 Filippino in leta 1465 Alessandra. Leta 1467 je Filippo za?el poslikavo katedrale v Spoletu , kjer je delal do smrti leta 1469. ^[6]

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Filippo Lippi je eden od velikih florentinskih slikarjev zgodnjega petnajstega stoletja, skupaj z Masacciom , Fra Angelicom in Venezianom . Lippi se razlikuje od ostalih predvsem zaradi vpliva, ki ga je imelo flamsko slikarstvo na njegovo umetnost . To je razvidno v uporabi ?ivih barv in mo?ne osvetljenosti, pri kateri posamezne figure odlo?no odstopajo od ozadja; osebe izgledajo realno in dinami?no, ozadja drzno segajo v daljino. Po njem so se zgledovali vsi poznej?i florentinski slikarji, prvi od vseh Botticelli. ^[7]

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Oznanjenje Murate , tempera na lesu (detajl)
• 
  Herodov banket , freska v stolnici v Pratu (detajl)
• 
  Herodov banket , freska v stolnici v Pratu (detajl)
• 
  Marijino kronanje , freska v stolnici v Spoletu
• 
  Marijino kronanje , freska v stolnici v Spoletu (detajl)
• 
  Marijina smrt , freska v katedrali v Spoletu (detajl s portreti umetnika, njegovega sina in dveh sodelavcev)
• 
  Madona z otrokom tudi Lippina , tempera na lesu
• 
  Pala Barbadori , Firence

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Italijanska renesansa
• Medi?ejci