Evrokovanci
Evroobmo?je in ne?lanice EU z monetarnim dogovorom¹
Andora ¹ Avstrija Belgija Ciper Estonija Finska Francija Gr?ija Hrva?ka Irska Italija Latvija	Litva Luksemburg Malta Monako ¹ Nem?ija Nizozemska Portugalska San Marino ¹ Slova?ka Slovenija ?panija Vatikan ¹
?lanice EU izven Evroobmo?ja
Bolgarija ?e?ka Danska Mad?arska	Poljska Romunija ?vedska
Ne?lanice EU z evrom brez monetarnega dogovora
?rna gora	Kosovo
Prilo?nostni kovanci za 2 € Ecb.europa.eu

Evrokovanci , tudi evrski kovanci , in bankovci so pri?li v obtok 1. januarja 2002 . Obstaja osem razli?nih denominacij evrskih kovancev. En evro je razdeljen na 100 centov.

Sprednja stran kovancev je pri vseh dr?avah oblikovana enako, zadnja (narodna) stran je lastna posamezni dr?avi. Nekatere dr?ave imajo na vseh osmih kovancih enak motiv, na primer grb, druge dr?ave pa imajo na vsakem kovancu druga?en motiv. Vendar pa imajo vse dr?ave na drugi strani tudi 12 zvezd. V dr?avah monarhijah je obi?ajno upodobljen monarh, v ostalih dr?avah pa narodni spomeniki ali dr?avni simboli.

Monako , San Marino in Vatikan , imajo ravnotako svoje narodne podobe kovancev, kljub temu, da te dr?ave niso ?lanice Evropske unije , so pa z njo sklenile poseben sporazum o uporabi evra. Andora , ?rna gora in Kosovo takega sporazuma niso podpisale, ?eprav uporabljajo evro kot zakonito pla?ilno sredstvo. Tako tudi nimajo svoje narodne podobe kovancev.

Finska ne uporablja kovancev za en in za dva centa, vse cene imajo namre? zaokro?ene na 5 centov. O podobnem ukrepu je razmi?ljala tudi Nizozemska . ?e vedno pa so ti kovanci iz drugih dr?av, ki jih prinesejo v dr?avo, zakonito pla?ilno sredstvo. Finski kovanci za 1 in 2 centa so zaradi redkosti zanimivi za zbiralce. Prve serije so namre? skovali.

Sprednja (skupna) stran [ uredi | uredi kodo ]

Dr?ave morajo oblikovanje na zadnji strani obdr?ati vsaj pet let. Pri tem so izjema dr?ave, ki imajo na kovancih upodobljene vladarje. Ob smrti vladarja se lahko za?ne kovati kovance s podobo novega.

0,01 €	0,02 €	0,05 €
0,10 €	0,20 €	0,50 €
1,00 €	2,00 €

Leta 2007 in 2008 so pri?li v obtok kovanci s spremenjenim dizajnom. Prvi kovanci z novo obliko so bili slovenski, Kovanci za 1, 2 in 5 centov oblikovno niso bili spremenjeni.

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Vsi kovanci imajo na sprednji strani ozna?eno vrednost. Kovanci za 1, 2 in 5 centov prikazujejo lego Evrope na svetu, kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo dr?ave ?lanice EU (tudi tiste, ki ne uporabljajo evra). Kovanca za 1 in 2 evra prikazujeta Evropo brez meja. Na vseh kovancih je upodobljenih tudi 12 zvezd.

Na kovancih se lahko pojavlja ?e letnica 1999, ko so kovance skovali (samo v Franciji, ?paniji, Belgiji, na Finskem in Nizozemskem). Ostale dr?ave so za?ele z letnico, ko so kovance dali v obtok.

Prilo?nostni kovanci [ uredi | uredi kodo ]

Spominski prilo?nostni kovanci [ uredi | uredi kodo ]

Spominski evrokovanci so vedno samo v vrednosti dveh evrov , pri ?emer sme vsaka dr?ava izdati samo eno sredijo tovrstnih kovancev na leto. Evropska komisija je dovolila tak?no izdajanje leta 2003. Ti kovanci so zakonito pla?ilno sredstvo na celotnem evroobmo?ju .

Zbirateljski prilo?nostni kovanci [ uredi | uredi kodo ]

Vsaka dr?ava lahko izdaja tudi zbirateljske kovance poljubnih vrednosti. Lahko gre tudi za zlatnike ali srebrnike . Vendar pa te izdaje niso zakonito pla?ilno sredstvo na celotnem evroobmo?ju, ampak samo v dr?avi, ki jih je izdala.

V mikrodr?avah kot sta Monako in Vatikan so narodni evrokovanci tako redki, da ?e obi?ajna izdaja velja za zbirateljsko. Serija osmih denominacij teh evrokovancev, ki ima sicer vrednost 3,88 €, lahko stane na ?rnem trgu tudi 1000 €. V San Marinu prodajajo po butikih sete osmih kovancev za pribli?no 50 €.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Evropska centralna banka
• Evrski kovanci Arhivirano 2005-08-29 na Wayback Machine . (za vsako dr?avo ?lanico EMU)