Evangelij
po
Mateju
naj bi napisal
apostol
Matej,
cestninar
v
Kafarnaumu
, vendar ni nikjer o tem ni? zapisanega, niti v evangeliju niti drugod v
Novi Zavezi
. Glede avtorstva smo tako odvisni samo od izro?ila.
Evangelij ka?e na izobra?enega ?loveka. Tega ne spri?uje samo dobra
gr??ina
, ?eprav strokovnjaki za njo ?utijo ?e bolj teko?o
hebrej??ino
, temve? ?e bolj zgradba evangelija.
Pisatelj zdru?uje evangeljsko gradivo po vsebini, kar pomeni, da ni hotel biti najprej
kronist
in
zgodovinar
, temve?
u?itelj
in posredovalec ?ive
Jezusove
govorice. Ves evangelij je nauk o
nebe?kem kraljestvu
, ki ga Jezus razglasi v
Govoru na gori
(pogl. 5 - 7). V govoru u?encem pred misijonskim potovanjem (pogl. 10,1 - 11,1) daje pojasnila, kako naj ti nastopajo pri poskusnem oznanjevanju evangelija. V govoru o prilikah (13,1 - 52) pojasnjuje naravo, zna?aj in bistvo nebe?kega kraljestva. V naslednjem govoru (pogl. 18) Jezus spregovori o temeljnih lastnostih ?lanov nebe?kega kraljestva. V zadnjem,
eshatolo?kem
govoru (pogl. 24 - 25), pa razodeva onstransko razse?nost nebe?kega kraljestva.
Tako sestavlja pet govorov, z bolj ali manj obse?nim poro?ilom o Jezusovi dejavnosti pred vsakim od njih, pet delov ali knjig evangelija, nekak?ni
kr??ansko
peterokni?je
. Pri
bogoslu?ju
so najve? uporabljali Mateja. Najve? so ga navajali v spopadu z nasprotniki in najbolj so v njem prepoznavali svojo kr??ansko bit. Bil je res
cerkveni
evangelij.
Temu osrednjemu delu (pogl. 2 - 25) je dodal ?e poro?ilo o Jezusovem otro?tvu (pogl. 1 - 2) in obse?no poro?ilo o njegovem trpljenju, smrti in vstajenju (pogl. 26 - 28), tako da ima evangelij sedem delov ali knjig. Matej se nenehno sklicuje na
starozavezne
prerokbe, s katerimi potrjuje edinstvenost Jezusa in da je njegov evangelij vi?ek razodetja. Noben drug evangelist tako pogosto ne navaja
Svetega pisma
stare zaveze, kot Matej. Z njimi Matej dokazuje rojakom, da so v zmoti, ?e ne sprejmejo Jezusa, saj je ravno on uresni?enje
mesijanskih
prerokb. Zaradi tega se Matejev evangelij imenuje tudi
mesijanski
.
Bolj kot drugi evangelisti Matej razkrije korenine Jezusovega rodu. Jezus je po telesu
Davidov
sin. Zato ga Matej bolj pogosto kot drugi evangelisti imenuje
Davidov sin
. Jezus pa je tudi sin
nebe?kega O?eta
in zato edini pravi U?itelj, Kristus. Od vsakega bo zahteval odgovor, kako je spolnjeval njegov nauk. S tem je pokazana pot v nebe?ko kraljestvo. Vanj pa ni mogo?e priti brez spreobrnitve.
To resnico oznanja
cerkev
. Njena narava ini poslanstvo nista nikjer tako dolo?eni kot v Matejevem evangeliju. Cerkev je ob?estvo vernih. Bog je njihov skupni o?e. Cerkev je mesto, ki stoji na gori (5,14). Odkar se je z Kristusom za?ela, je ni mogo?e obiti in ne zbrisati iz zemlje, kakor ni mogo?e prezreti mesta, ki je na gori. Cerkev je kraj, kjer se ljudje vzgajajo. Tako je nosilka in posredovalka dobrin nebe?kega kraljestva. Ker Matej najve? pove tudi o njeni notranji in zunanji ureditvi, njegov evangelij imenujemo tudi
evangelij Cerkve
.
Evangelij je nastal med letoma 70 in 80 po Kristusu, vsekakor po padcu
Jeruzalema
leta 70 n.?., sicer te?ko razumemo mo?no sporekanje glede judovstva v njem. Namenjen je Judom. Tistim, ki verjamejo v Kristusa ho?e utrditi vero, drugim pa dopoveduje, naj ne ?akajo druga?nega mesija, saj je Jezus uresni?enje starozaveznih prerokb.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|