Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evakuacija
je takoj?en in hiter premik ljudi stran od gro?nje ali dejanskega pojava nevarnosti. Primeri segajo od evakuacij majhnega obsega v zgradbah zaradi gro?nje z bombnim napadom ali
po?ara
, do obse?nih evakuacij ve?jih obmo?ij zaradi
poplav
, obstreljevanja ali pribli?evanja
orkana
. V situacijah, ki vklju?ujejo nevarne snovi ali mo?nost
kontaminacije
, se lahko evakuirane osebe
dekontaminira
pred umikom iz prizadetega obmo?ja.
Evakuacije se lahko opravi pred, med naravnimi nesre?ami ali po njih, kot so:
- izbruhi vulkanov,
- cikloni,
- poplave,
- orkani,
- potresi ali
- cunamiji.
Drugi razlogi so:
- voja?ki napadi,
- industrijske nesre?e,
- jedrske nesre?e,
- prometne nesre?e (tudi letalske in ?elezni?ke nesre?e),
- po?ar,
- bombardiranje,
- teroristi?ni napadi,
- voja?ke bitke,
- strukturne napake in
- izbruh virusa
Na?rte za evakuacijo v sili so razvili, da se zagotovi najzanesljivej?i in naju?inkovitej?i ?as evakuacije vseh pri?akovanih prebivalcev zgradbe, mesta ali regije. Merilo za te postopke je ≫evakuacijski ?as≪. Dolo?ijo ga z uporabo najbolj?ih praks, predpisov, ali z uporabo
simulacij
, kot je modeliranje pretoka ljudi v stavbi, za dolo?itev referen?ne vrednosti. S pravilnim na?rtovanjem se zagotovi ve? izhodov in drugih re?itev za zagotavljanje hitre ter popolne evakuacije. Upo?tevati je treba tudi ?love?ki faktor, ki lahko vpliva na posameznikovo sposobnost evakuiranja. Zato so alarmi oblikovani tako, da dajejo slu?ne in vizualne signale. Re?itve so predmet uredb, kot so gradbeni predpisi. Z njimi se zmanj?a mo?nost za
paniko
, saj omogo?ijo posameznikom, da mirno zapustijo obmo?je nevarnosti.
Zaporedje evakuacijo lahko razdelimo v naslednje faze:
- odkrivanje
- odlo?itev
- alarm
- reakcija
- gibanja na obmo?je pribe?ali??a ali zbirnega mesta
- prevoz
?as za prve ?tiri faze se navadno imenuje
?as pred premikom'.
Posamezne faze so lahko odvisne od situacije, na primer na
ladjah
, kjer razlikujejo fazi namestitve
re?evalnih ?olnov
in vkrcanja vanje.
