Etru?ani ?????????? Rasna
900 pr. n. ?t.?100 pr. n. ?t.
Obseg etru??anske civilizacije in dvanajst mest Etru??anske zveze
Skupni jeziki	etru??ina
Religija	etru??anska mitologija
Vlada	poglavarstvo
Zakonodajalec	Etru??anska zveza
Zgodovinska doba	stari vek
? Villanova	900 pr. n. ?t.
? Zadnja etru??anska mesta uradno absorbira Rim	100 pr. n. ?t.
Valuta	etru??anski kovanci (od 5. stoletja pr. n. ?t.)
Predhodnice Naslednice villanovska kultura Rimsko kraljestvo
Danes del	Italija   Vatikan   Francija

Etru??ani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji . ?iveli so na ozemlju med Tibero in Arnom na eni strani in Tirenskim morjem in Apenini na drugi. Dolo?en ?as so bili tudi glavni tekmeci Rima za oblast na tem obmo?ju. Grki so jih imenovali Tirenci; Tyrrhenoi ali Tyrrsenoi , Rimljani pa Etrusci ali Tusci , medtem ko so sami Etru??ani uporabljali izraz Rasenna ( Rasna , Ra?na ). Obstaja ve? teorij o njihovem izvoru; gr?ki zgodovinar Herodot je menil, da so pri?li kot pomor??aki iz maloazijske Lidije . Drugi so bili mnenja, da so ?e od nekdaj ?iveli v Italiji in da so njeni prvotni prebivalci. Razcvet etru??anskih mest se je za?el v 7. stoletju pr. n. ?t. Na vrhuncu svoje mo?i pa so bili v 6. st. pr. n. ?t. Etru??anska civilizacija je trajala do asimilacije v Rimsko republiko, je pa na njej pustila veliko kulturnih vplivov.

Jezik in pisava [ uredi | uredi kodo ]

Svojo pisavo so priredili po vzoru gr?ke abecede . Po njihovem posredovanju so jo torej Rimljani prevzeli od Grkov. Najstarej?i vzorec abecede ima 26 ?rk. Zanimivo je, da sodijo nekatere tablice z abecedo med votivne predmete . Brali so od desne proti levi. Zvitki, na katere so pisali, so bili najbr? ve?inoma iz blaga. Pomembna najdba je t. i. Liber Linteus (lanena knjiga). Ta etru??anski zapis je najdalj?i med odkritimi, ohranjen pa je na povojih, v katerih je bila zavita mumija . Povoji so bili laneni, od tod ime. Mumijo hranijo v Arheolo?kem muzeju v Zagrebu .

Izvor etru??anskega jezika ni dokon?no pojasnjen, znano je le, da ni soroden indoevropskim jezikom . V jezikoslovju se kot edini zanesljivi sorodnik etru??an??ine omenja lemnijski jezik , ki je izpri?an na napisu iz 6. stoletja pr. n. ?t., odkritem leta 1885 na gr?kem otoku Lemnos , verjetno pa je bila etru??an??ini sorodna tudi retij??ina, predindoevropski jezik anti?ne Italije. Nem?ki jezikoslovec Helmut Rix (1998) je za omenjene tri jezike uvedel poimenovanje tirenski jeziki . Skupina tirenskih jezikov sicer velja za izolirano, saj zanjo ni dokazano, da bi bila sorodna s katero koli drugo jezikovno skupino.

Poleg posameznih besed in lastnih imen je etru??anski jezik ?e danes nerazumljiv. Kljub temu pa sta glasoslovje in besedotvorje pojasnjena.

Nekaj zna?ilnosti etru??anskega jezika :

• Ni uporabljal ?rk b in d, ker ni lo?eval zvene?ih in nezvene?ih zapornikov;
• Vseboval je aspirate;
• Glas h so ozna?evali s ?rko H (eta);
• Imel je ve? pripornikov kot gr??ina;
• Samoglasniki sredi besed so izginjali;
• Ni imel samoglasnika o (Rim ( sl. ) = Ruma (etr.) = Roma ( lat. )).

Dru?ba [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Etru??anska dru?ba .

V mestih so vladali aristokratski posestniki in trgovci. Ni?ji sloj je sestavljala slu?in?ad, ki je bila svobodna ali nesvobodna. Pomembno mesto v etru??anski dru?bi je zavzemala dru?ina , ki je bila trdno in tesno povezana. Pater familias je imel pri njih isto veljavo in ugled, kot ga je u?ival pri Rimljanih. Tudi etru??anske ?enske so imele visok polo?aj. Bile so splo?no cenjene in spo?tovane. ?e jih primerjamo z rimskimi, so bile bolj enakopravne mo?kim. Veliko so hodile ven, se udele?evale iger in ?portnih prireditev, na pojedinah so jedle skupaj z mo?kimi. Imele so tudi osebno ime.

Dr?avna ureditev [ uredi | uredi kodo ]

Ob nastanku Etrurije , dr?ave Etru??anov, se je oblikovalo 12 mestnih dr?av v velikosti provinc.Zato so 6. stoletja so po zgledu maloazijskih jonskih mest ustanovili ligo dvanajstih dr?avic , ki so jih med seboj povezali isti politi?ni cilji in verovanja . Ta mesta (≫duodecim Etruriae populi≪) so naslednja: Veji, Caere , Tarkvinija , Vulci , Ruzele, Vetulonija, Volzinij, Kluzij, Parusia , Kortona, Arritim in Voltera .

V vsaki provinci je vladal kralj, ki pa je bil samo reprezentativna oblast. Kralj je izbral predsednika zveze, ki pa je skupaj z mestnim plemi?tvom predstavljal izvr?ilno oblast, torej tisto, ki je odlo?ala. Nasploh so imeli Etru??ani ?e razvito razredno dru?bo. Mestni plemi?i, ki so predstavljali najvi?ji razred dru?be, so odlo?ali o proizvodnji in trgovini, v ?asih vojne pa tudi o vojski. Odlo?itve, ki so zadevale celotno Etrurijo, so sprejemali na rednih sre?anjih predstavnikov mestnih dr?av. Najve?krat so se jih udele?evali kralji, sve?eniki, plemstvo in vojaki.

Arhai?no dru?bo, ki so jo imeli Etru??ani je ?e najla?je primerjati s fevdalno dru?bo. Ta dru?ba je poznala samo 2 dru?bena razreda, to sta : gospodarji in slu?abniki. Seveda pa je bil razred raz?lenjen tudi znotraj.

Kralji so bili opevani in so jih slavili, zaradi tega vemo o njih tudi najve?. Vse kralje poznamo po njihovih imenih. Vladarji so imeli ?astne znake najvi?je oblasti. Znak oblasti je v Etruriji bila zlata krona, slonoko??eni prestol, ?ezlo z orlom na ro?aju, tuniko in ?krlatni pla??. Znak oblasti je tudi spremstvo liktorjev (vsak kralj je imel svojega liktorja), ki so pomagali kralju pri vodenju dr?ave.

Vsako leto je mestna aristokracija med seboj izvolila tudi uradnike, ki so se povezovali v kolegij. Uradniki so imeli veliko razli?nih funkcij. Visoke uradnike so na poti v posmrtno ?ivljenje spremljala uradna spremstva, ki so vklju?evala konje, godbenike in slu?abniki, ki so nosili predmete, ki naj bi jih umrli potreboval v posmrtnem ?ivljenju.

Razred slu?abnikov se deli na hi?no slu?in?ad, ki je opravljala dela v in okrog hi?e; kmete, ki so bili su?nji na de?eli ? za vso zemljo, ki so jo dobili od etru??anskih osvajalcev so morali pla?evati visoke davke. Su?nje so po?iljali tudi v su?enjske kaznilnice oz. zapore, kamor so pri?li, ?e niso upo?tevali navodil njihovih gospodarjev ali so bili leni. Ob koncu 4. stoletja pr. n. ?t. so se za?eli su?nji ve?krat tudi upirati in za?elo se je mno?i?no osvobajanje teh su?njev. Su?nji so se polastili celo oblasti, katero si je pre?ivelo plemi?tvo komaj s pomo?jo vojske prisvojilo nazaj. Vsi osvobojeni su?nji so bili takrat pobiti.

Dru?insko ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Etru??ani so prebivali v dru?ini (o?e, mati, otroci, vnuki). Trdimo lahko, da je dru?ba poznala dru?ino, kot sta jo poznali rimska in gr?ka dru?ba. Zakonska zveza je bila monogamna in je bila patriarhalna. Dedovanje po materini strani ni bilo omogo?eno. Etru??ani so si ustvarili trdno povezane dru?ine ? v dru?ini je imel glavno besedo/ Pater familias. - (Sporni navedek-Etru??ani so ?iveli v Bratov??inah- od tod Fraternite in popolnoma druga?na vloga ?ene v dru?ini, kot so jo poznali Latinci!)

Vloga ?enske [ uredi | uredi kodo ]

?enske v Etru??anski dru?bi so bile spo?tovane, imele so celo svoja posebna imena. Celo otroci so dobivali imena po imenu in priimku tako o?eta kot tudi matere. Primer tega je napis iz Tarkvinije, ki se je imenoval ≫Larth Arnthal Plecus clan Ramthasc Apatrual≪, to pa pomeni ≫Lars, sin Arrunsa Pleco in Rathme Apatronije≪. Na stenskih poslikavah imajo ?enske svetle lase, nosijo tuniko in preko tunike ?e izvezen pla??.

Etru??anska ?enska je v nasprotju z Rimsko in Gr?ko ?ensko veliko odhajala izven doma?ih zidov. ?enske z aristokracije so se skupaj z mo?mi udele?evale gostij, kjer so celo ob mizah legle na triklinij poleg mo?a. Na ve?ini poslikav so prav tako narisane v zelo enakopravnem polo?aju z mo?kim. Razen gostij pa so se tudi udele?evale plesov, koncertov, atletskih iger,… Bile so prisotne tako na javnih kot na zasebnih dogodkih. Etru??anska je bila tudi politi?no dejavna. Sama se sicer ni smela spu??ati v politiko, vendar je najve?krat pomagala mo?u, da je pri?el do visokega politi?nega polo?aja; za dobro svoje dru?ine je mnogokrat uporabila vse koristne zveze in s tem potrdila ?e takrat reklo, da za vsakim uspe?nim mo?kim stoji uspe?na ?enska . Na splo?no so bile etru??anske ?enske zelo gospodovalnega zna?aja in ponosne. ?enske v Etruriji so imele celo lastni?ke pravice (npr. na vazah je bilo velikokrat napisano ime lastnice). V grobnicah v mestu Cere so imeli celo posebne stebri?ke za mo?ke in ?enske, ki so slu?ile za nagrobne napise. Etruskologi domnevajo tudi, da so obstajale dru?inske grobnice, kjer so imele enakopraven polo?aj z mo?kim. Mo?ki sarkofag je bil na levi, ?enski na desni strani.

Po vsem, kar so znanstveniki do zdaj ugotovili je imela ?enska posebno vlogo v etru??anski dru?bi. Bila je umetni?ko izobra?ena, kultivirana in tudi v mitologiji je imela posebno mesto.

Prosti ?as [ uredi | uredi kodo ]

V Etruriji so poznali ve? na?inov, kako pre?ivljati svoj prosti ?as. Prirejali so gostije, na katerih se pojavljajo postelje za le?anje mo?a in ?ene; nizka miza pred temi posteljami za odlaganje jedi in pija?, pa ?e godci in to?aji. Gostje so jedli z raznovrstnim srebrnim priborom, poleg katerega so uporabljali po navadi ?e kerami?no in bronasto posodje.

Gostije pa niso bile edini na?in zabave. Prirejali so tudi sve?ane igre, slavili so velike javne praznike, na katerih so predstavljali glasbo, ples, ?port in gledali??e. Etru??ani so poznali vokalno in instrumentalno glasbo. Glasbo so vklju?evali v vse pomembne dogodke, kot so poroka, pogreb, ?etev, trgatev ali gostija. Aristotel je celo izjavil, da Etru??ani boksajo, bi?ajo su?nje in kuhajo ob zvokih glasbe. Pri lovu so po starem etru??anskem obi?aju z glasbo naganjali divja?ino v zanke. Priljubljen instrument je bil flavta. Flavtisti so skupaj s plesalci celo ustvarili latinsko gledali??e.

Etru??anski plesalci so upodobljeni na ve? freskah. Upodobljeni so v barvnih volnenih pla??ih in so izvajali ?ive plesne figure. Poleg tega da so plesali so plesalci v svojih predstavah tudi peli. Poznali so glavnega in stranske plesalce, ter tudi razli?ne obrate; najlep?e plesne figure predstavlja freska iz Groba s triklinijem, kjer poleg plesalcev ?e nastopata flavtist in kitarist.

?portne igre so prirejali pri pogrebih in v ?ast bogovom. Etru??ani so poznali zgradbe, namenjene samo ?portu. To so bile gimnazije, ?tadioni in hipodromi. Imeli so tekmovanja v dirkah s konji, rokoborbe, gimnasti?ne tekme, metanje diska, skoke in tek. Najpomembnej?a disciplina je bil tek. Ob?instvo na tribunah, ki je lahko spremljalo ?portne prireditve, so bili mo?ki, ?enske in mladina; prireditve so lahko spremljali tudi su?nji, vendar niso sedeli na tako udobnih mestih, kot ostali gledalci. Poznali so igro imenovano Phersu, ki je spominjala na gladiatorske igre, vendar se slednje kljub mo?nostim razvoja v Etruriji nikoli niso razvile. Pri igri Phersu je bila to?no dolo?ena obleka in lahko so uporabljali sabljo. Igre so upodabljali tudi v gledali??u , tako v ?asu antike, kot tudi v srednjem veku.

Etru??ani so poznali tudi dramske uprizoritve.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Etru??ani so pridelali dovolj ?ita , da so ga lahko izva?ali celo v sosednje de?ele. Okoli mest so imeli veliko njiv in sadovnjakov , kjer so pridelali vse, kar so prebivalci potrebovali za ?ivljenje. Ukvarjali so se tudi z ?ivinorejo in poljedelstvom . Njihov gospodarski razvoj je temeljil na bogati izdelavi raznih ?eleznih in bronastih predmetov; od oro?ja in posodja do raznih kultnih predmetov, saj so pridobivali baker in kasneje ?elezo. Ko se je splo?no raz?irila uporaba ?eleza, je bron dobil sakralen zna?aj; skoraj ves kultni pribor je bil bronast.

Poljedelstvo Etru??ani so imeli razvito poljedelstvo in pastirstvo. Veliko poljedelskih orodij je razstavljenih v muzeju v Firencah. Med ta orodja spadajo zbirke no?ev za kle??enje in obrezovanje, srpi za ?ito in oralo za poljedelstvo. To oralo je bilo podobno plugu, vendar je bilo primerno samo za lahko sredozemsko zemljo. Med orodja za ralo spada tudi plo??ati leme? (oblika ?lice), katero se pritrdi na plug, druga vrsta je koni?asti leme?, ki je prav tako pritrjen na plug, vendar ima posebno ro?ko za upravljanje le tega. Etru??ane je zanimalo tudi, kako ?im bolj?e izkoristiti zemljo, ki so si pridobili z izsu?evanjem maremskega obmo?ja ob morju. O poljedelstvu je nastalo tudi ve? spisov.

?ivinoreja ?ivinoreja je bila najbolj navzo?a na obmo?jih pa?nikov ob obali in v gozdnatih dolinicah. Znani so po robustnih etrurskih volih, ki so bili zelo dobri za delo na poljih. Junice so bile sne?no bele barve in so bile ve?krat ?rtev za bogove. Na ligurski meji so kmetovalci pridelovali ov?ji sir, ki so ga oblikovali v velikanske kolute. V?asih je tehtal tudi nad 327 kg. Etru??ani so bili znani po svojih pra?i?ih, ki so jih navadili, da so sledili zvoku trobente. Velike ?rede pra?i?ev so bile opisane ob Tiranskem morju.

V opisu posameznih mest pa so opisane tudi druge veje gospodarstva, kot so kerami?arstvo, zlatarstvo in ?elezarstvo.

Umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Etru??anska umetnost .

Glavni ?lanek: Etru??anska mitologija .

Danes poznamo Etru??ane predvsem po njihovih grobnicah , oblikovanih kot hi?e. Nastajale so od 7. stoletja dalje in so veli?astno okra?ene s kipi ali s portreti umrlih ali pa s freskami pokojnikov pri njihovih vsakdanjih opravilih. Izdelovali so razne kovinske predmete in jih izva?ali po svetu. Kapitolska volkulja in Himera iz Arezza sta tudi etru??anska bronasta kipa.

Etru??anska kultura je bila zelo bogata in visoko razvita, vendar je ni veliko ohranjene.

Najbolj znane in najlep?e so nekropole in grobnice z reliefnimi poslikavami in freskami v raznih barvah, vendar te predstavljajo le majhen del etru??anske umetnosti.

Barvne freske iz obdobja Etru??anov so prikazane v pozah iz vsakdanjega ?ivljenja; najve?krat prikazujejo plesalce ali glasbenike.

Kiparstvo je predstavljalo zelo razvito vejo umetnosti v Etruriji. Kipi so bili upodobljeni na ve?ini sarkofagov . Eden najbolj znanih je Sarkofag zakoncev iz Cervetere. Pri tem kipu je zelo zanimiv nasmeh na obrazu mo?a in ?ene.

Arheolo?ka odkritja govorijo, da so se prve umetnine v Etruriji pojavile v zgodnji ?elezni dobi . To so bile vaze poslikane z geometrijskimi vzorci in ?are iz gline. Med 8. in 6. stoletjem pr. n. ?t. ima umetnost pridih Orienta, feni?anski trgovci so v Etrurijo s seboj pripeljali blago iz Sirije, ki so Etru??ani izpopolnili. V tem ?asu Etru??ani nave?ejo tudi prve stike s helenisti?nimi kolonijami. Iz obdobja med 8. in 6. stol. pr. n. ?t. so znane tudi prve nekropole. Med 6. in 5. stoletjem pr. n. ?t. ob politi?nem vzponu in raz?irjanju mej Etrurije ter ob morski premo?i, so si Etru??ani ustvarili kolonije. Za?eli so uva?ati gr?ke vaze in se ve? ukvarjati z arhitekturo. V ?asu od 5. do 4. stol. pr. n. ?t. so nato v dobi klasi?ne etru??anske umetnosti ?e gradili grobnice, od katerih pa so se ohranili samo ?e temelji. Po rimskem zavzetju Etrurije se je etru??anska umetnost in kultura nasploh integrirala v rimsko in postajala vedno bolj nepomembna.

Drugi o Etru??anih [ uredi | uredi kodo ]

Iz Antike se ?al ni ohranilo veliko virov, ki bi govorili o Etru??anih.

Teopompovo pisanje

Teopomp je bil gr?ki zgodovinar, ki je v 4. stol. pr. n. ?t. pisal o Etru??anih, vendar se ne ve koliko pozornosti bi naj dali njegovemu pisanju, saj je veljal za zelo zlobnega in pohlepnega, rad je pisal pikantne zgodbe. Predvsem se je ta zgodovinar ponor?eval iz obna?anja ?ensk in otrok. Trdil je da so bile ?enske skupna last vseh Etru??anov in da se tudi njihovi otroci vzgajajo skupno in ne v dru?inah.

Seveda pa smo ?e prej ugotovili, da to ni res, saj so ?enske v Etruriji u?ivale veliko spo?tovanje.

Pozejdonijeve besede

Pozejdonij je bil pravo nasprotje Teopompa, saj je veljal za stoika in je pisal v ?asu, ko med Grki in Etru??ani ni bilo napetosti. Etru??anom je priznaval, da so obvladali veliko razli?nih vrst umetnosti in so bili pogumni, a jim je o?ital da so zaradi pijan?evanja in zabav izgubili mo? in ugled. Zaradi Rimljanov so nato postali brezdelne?i, ki so svoj ?as pre?ivljali v dekadenci.

Mnenja Rimljanov

Rimljani so na Etru??ane pomislili ob misli na velesilo, ki je bila bogata ampak je propadla. Etru??ane so videli tudi kot zelo verne ljudi, ki so delali vse po navodilih svojih bogov.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Etru??ani .

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Etru??anske_umetni?ke_zbirke

• Philipp Ammon: Ruma Rasna ? Die etruskischen Wurzeln Roms . http://www.academia.edu/28000848/Ruma_Rasna_Die_etruskischen_Wurzeln_Roms
• Babi? M. (2004). Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za klasi?no filologijo, Ljubljana. ISBN 961-237-093-1
• Heurgon J. (1982). ?ivljenje in navade Etru??anov. Dr?avna zalo?ba Slovenije, Ljubljana.
• Helmut Rix (1998). Ratisch und Etruskisch . Institut fur Sprachwissenschaft der Universitat Innsbruck (IBS, Vortrage und Kleinere Schriften 68), Innsbruck.
• Antika leksikon. Cankarjeva zalo?ba. Ljubljana 1998.
• Nigel Spivey (1997). Etruscan Art . Thames and Hudson Ltd, London.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Etru??anska mitologija