Etolija Αιτωλ?α
290 pr. n. ?t.?189 pr. n. ?t.
Anti?ni in sodobni Termon
Glavno mesto	Termon
Skupni jeziki	dorska gr??ina
Religija	gr?ka mitologija
Zgodovinska doba	antika
? Etolska zveza	290 pr. n. ?t.
? ukinitev	189 pr. n. ?t.

Etolija ( starogr?ko Αιτωλ?α : Aitolia), gorata gr?ka pokrajina na severni obali Korintskega zaliva , del sedanje gr?ke prefekture Etolija-Akarnanija.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Etolija na zahodu na reki Ahelos meji na Akarnanijo, na severu na Epir in Tesalijo , na vzhodu na Lokrido, na jugu pa na Korintski zaliv.

V klasi?nem obdobju je bila sestavljena iz dveh pokrajin: na zahodu je bila Stara Etolija, ki je obsegala ozemlje od reke Ahelos do rek Evinos in Kalidon, vzhodno od Evinosa in Kalidona do Ozolijske Lokride pa je bila Nova Etolija. Ravninska obalna podro?ja Etolije so bila rodovitna, notranja gorata podro?ja pa nerodovitna. Gore, v katerih je bilo mnogo divjih zveri, so pre?le celo v gr?ko mitologijo kot lovi??e kalidonskega vepra .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvotni prebivalci Etolije so bili Kureti in Lelegi. V zgodnjem gr?kem obdobju so se na njeno ozemlje priselili kolonisti iz Elide na Peloponezu , ki jih je vodil mitolo?ki junak Etol, po katerem je pokrajina dobila ime. Dioniz iz Halikarnasa omenja, da je ime Kureti staro ime za Etolce, ime Lelegi pa staro ime za Lokrijce. ^[1] Etolci pod poveljstvom kralja Toasa so se udele?ili trojanske vojne .

Etolci so verjetno ?e v zgodnjem helenisti?nem obdobju ustanovili Etolsko zvezo plemen in mest, katere primarna naloga je bila vzajemna podpora in za??ita. Zveza je po letu 340 pr. n. ?t. postala ena od vodilnih voja?kih sil v anti?ni Gr?iji ^[2] in pomemben nasprotnik makedonskih vladarjev in Ahajske zveze . Bila je tudi ena od najbolj u?inkovitih politi?nih tvorb tistega ?asa. Ko je leta 279 pr. n. ?t. v celinsko Gr?ijo vdrla velika mno?ica Galcev , so imeli prav Etolci najve? zaslug, da so jih odbili in izgnali. ^[3]

Etolska zveza je bila v nasprotju z Ahajsko zvezo razdeljena na polnopravne ?lane in zaveznike. Etolija je v zvezi obdr?ala gospodujo? polo?aj. Tak?na ureditev je kljub temu omogo?ala vzdr?evati demokracijo. Njena skup??ina se je sestajala vsaki dve leti in sovpadala z etolskimi igrami, tako da se je skup??ine udele?ilo veliko ve?je ?tevilo dr?avljanov kot bi se je sicer.

Etolija je v vojni proti Rimski republiki stopila na stran gr?kega kralja Antioha III. in je po njegovem porazu leta 189 pr. n. ?t. postala tako reko? rimska podlo?nica. Po zmagi Ahajcev pod poveljstvom Lucija Mumija Ahaika leta 146 pr. n. ?t. je postala del rimske province Ahaje.

V srednjem veku je bila Etolija del Bizantinskega cesarstva , ki je pre?lo pod osmansko oblast. Osmani so po relativno neuspe?nem poskusu kolonizacije regije vzeli ve?je ?tevilo su?njev in dobrin in se zatem umaknili.

Slavni Etolci [ uredi | uredi kodo ]

• Etol, mitolo?ki kralj Elide, ki je koloniziral Etolijo
• Andremon, o?e mitolo?kega junaka Toasa
• Toas, mitolo?ki junak, ki se je na gr?ki strani vojskoval v trojanski vojni
• Titorm, legendarni pastir in najuspe?nej?i rokoborec na anti?nih Olimpijskih igrah
• Aleksander Etolski, okoli 280 pr. n. ?t., pesnik
• Demokrit, general v etolski vojni
• Dorimah, general
• Nikolaj Etolski, general
• Teodot Etolski, general
• Pir, general v Elidi leta 218 pr. n. ?t. ^[4]
• Agelaj, 2. stoletje pr. n. ?t., vodilna osebnost Etolske zveze
• Kozma Etolski (1714?1779), menih

Sklici [ uredi | uredi kodo ]