Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Etnologija
(iz
gr??ine
ethnos
- ljudstvo) je
veda
, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega na?ina ?ivljenja in kulturo etni?nih skupin. V Evropi se je za?ela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja.
V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev lo?evali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (na Slovenskem imenovano
narodopisje
) in primerjalno obravnavanje etni?nih skupin (
etnologija
). Po drugi svetovni vojni se za?ne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz
"ljudske kulture"
raz?iri na raziskovanje
"na?ina ?ivljenja"
. S tem se raziskovanje raz?iri na celotno kulturo. Na Slovenskem kot eden prvih za?ne z raziskovanjem delavske kulture
Slavko Kremen?ek
.
Oddelek za etnologijo je bil na
Filozofski fakulteti v Ljubljani
ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na podro?ju etnologije na Slovenskem je organizirana predvsem v okviru
Etnografskega muzeja
, In?tituta za Slovensko narodopisje
ZRC SAZU
, Glasbeno narodopisnega in?tituta, v oddelkih za etnologijo v slovenkih
muzejih
in
Zavoda za varstvo kulturne dedi??ine
.
Pomembno sredi??e etnolo?kih ?tudij v slovenskem zamejstvu je
Etnolo?ki in?titut Urban Jarnik
v
Celovcu
, ?igar du?evni o?e je bil
Pavle Zablatnik
. Med novej?e avtorje ?tejemo
Bojana-Ilijo Schnabl
a, ki je vpeljal v koro?ki interkulturni oz. slovenski znanstveni diskurz osrednji koncept
inkulturacije
, kot fenomen kulturnih procesov in ki je tako premostil etnocenti?nost v raziskavah, ne da bi zanikal etni?nosti kot tak?no.
[1]
Ponekod po svetu, predvsem v
ZDA
in
Zdru?enem kraljestvu
, jo imenujejo socialna ali kulturna
antropologija
.
Pomembni svetovni antropologi/etnologi
[
uredi
|
uredi kodo
]
- ↑
Schnabl, Bojan-Ilija (2012).
Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koro?kem
(PDF)
.
Studia mythologica Slavica
. Ljubljana: ZRC SAZU, In?titut za slovensko narodopisje, Ljubljana. str. 231?246.
ISSN
1408-6271
.