Esztergom
mad?arska izgovorjava:
[?st?rgom]
(
nem?ko
Gran
,
slova?ko
Ostrihom
,
latinsko
Strigonium
) je
mesto
s pribli?no 30.000 prebivalci na severu
Mad?arske
, v
?upaniji
Komarom-Esztergom
. Nahaja se okoli 50
km
severozahodno od
Budimpe?te
, ob desnem bregu
Donave
in ob severnih obronkih gri?evja
Pilis
in je sede? najpomembnej?e in najstarej?e mad?arske rimskokatoli?ke nad?kofije in metropolije, ki se zdaj imenuje tudi po prestolnici
Esztergom-Budapest
, tradicionalno je njen nad?kof mad?arski primas in kardinal.
Pogled na grajski hrib s stolnico
Vhod v stolnico
Nad?kofijska pala?a s Kr??anskim muzejem
Most Maria Valeria
Obmo?je dana?njega Esztergoma je bilo poseljeno ?e v ?asu
Keltov
. V
rimskih
?asih je tu stala utrdba
Salvio Mansio
, kjer je med drugim nekaj ?asa bival tudi poznej?i
cesar
Mark Avrelij
. Ob za?etku
6. stoletja
so utrdbo zasedli
Slovani
in jo zaradi mo?nosti prehoda ?ez Donavo poimenovali
Str?gom
(≫stra?arnica≪). Utrdba je bila pomembna v ?asu
Nitranske kne?evine
,
Velikomoravske
in kot obmejna utrdba
vzhodne frankovske dr?ave
. V
10. stoletju
so dana?nji Esztergom zasedli
Mad?ari
, ki so ob poimenovanju obdr?ali slovanski koren. V mestu je bila rezidenca dinastije
Arpad
.
Tu se je rodil tudi sin
kneza
Geze
Vajk
, ki je ob pokristjanjenju prevzel ime
?tefan I.
, ob prelomu
tiso?letja
je zdru?il mad?arska plemena in se dal okronati za mad?arskega kralja. Za upravno in cerkveno sredi??e dr?ave je dolo?il Esztergom.
Ob vdoru
Mongolov
leta 1241 se je kraljevi dvor preselil v
Budim
. Esztergom je ostal sede?
nad?kofije
in cerkveno sredi??e mad?arske vse do leta 1541, ko so mesto zvzeli
Turki
in se je sede? nad?kofije preselil v
Nagyszombat
(dana?njo
Trnavo
). Leta 1708 je bil Esztergom osvobojen in postopoma so ga pri?eli obnavljati. Leta 1820 se je vanj vrnil sede? nad?kofije.
Samo sredi??e mesta danes ni kaj posebno zanimivo. Na grajskem hribu, kamor se je po odhodu kraljevega dvora za?ela seliti
duhov??ina
, stoji najve?ja mestna znamenitost:
klasicisti?na
stolnica, ki je najve?ja mad?arska
cerkev
.
Baziliko
so pri?eli graditi leta 1822, uradno so jo posvetili 31. avgusta 1856 (dokon?no so jo dogradili tri leta kasneje), ko je
Franz Liszt
posebej za to prilo?nost uglasbil
Esztergomsko ma?o
. V jugozahodnem delu bazilike je ?e ohranjena
renesan?na
Bakoczeva kapela
iz rde?ega
marmorja
kot ostanek prvotne cerkve sv. Adalberta, ki so jo poru?ili Turki. Cerkvena kripta in zakladnica hranita ?tevilne pomembne relikvije iz mad?arske cerkvene zgodovine. Cerkvena
kupola
je zunaj visoka 100
m
(od
kripte
navzgor), stolnica je tako obenem tudi najvi?ja mad?arska zgradba.
Poleg stolnice se nahajajo ostanki kraljeve pala?e iz leta 1215.
Ob vzno?ju grajskega hriba se nahaja nad?kofijska pala?a s
Kr??anskim muzejem
(
mad?arsko
Kereszteny Muzeum
), ki hrani eno najpomembnej?ih zbirk
srednjeve?ke
religiozne
umetnosti
.
Leta 1895 so zgradili most
Maria Valeria
, ki je Esztergom povezal s
Parkany-em
(danes
?turovo
) na levem, danes
slova?kem
bregu Donave. Ob nem?kem umiku leta 1944 je bil
most
poru?en in ponovno zgrajen leta 2001 s finan?no pomo?jo
Evropske unije
.
Od leta 1993 v Esztergomu deluje obrat
japonske
avtomobilske
tovarne
Suzuki
.
Ima
Letali??e Esztergom
.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|