Erzjan??ina ( erzjansko эрзянь кель , latinizirano:  erzanj kelj , izgovorjava  [?er?z?an? ?kel?] ) je Ugrofinski jezik , ki ga govori pribli?no 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Ni?nega Novgoroda , ?uva?ije , Penze , Samare , Saratova , Orenburga , Uljanovska , Tatarstana in Ba?kortostana v Rusiji . Diaspora je tudi v Armeniji , Estonij in v Kazahstanu in drugih dr?avah Srednje Azije . Erzjan??ina se danes pi?e v enaki cirilici , kot jo uporablja ruski jezik. V Mordoviji je erzjan??ina uradni jezik skupaj z mok?an??ino in ru??ino.

Jezik spada v mordvinsko vejo ugrofinskih jezikov , ki so delo ?ir?e uralske jezikovne dru?ine. Erzjan??ina je tesno sorodna z mok?an??ino, vendar ima druga?no fonetiko, morfologijo in besedi??e.

Abeceda [ uredi | uredi kodo ]

Abeceda erzjanskega jezika temelji na ruski abecedi in je sestavljena iz 29 ?rk: r: а , б , в , г , д , е , ё , ж , з , и , й , к , л , м , н , о , п , р , с , т , у , ц , ч , ш , ы , ь , э , ю , я . ?rke ф , х , щ in ъ se pojavljajo samo v izposojenkah.

Poskus latinizacije [ uredi | uredi kodo ]

25. marca 1932 je bila v okviru latinizacije jezikov ljudstev ZSSR sprejeta latini?na abeceda za oba mordvinska jezika. Sestavljena je bila iz naslednjih ?rk: A a, ? ?, B в, C c, C c, D d, Э э, E e, F f, G g, Ь ь, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, ? ?, P p, R r, S s, ? ?, T t, U u, Y y, V v, X x, Z z, ? ?, ?, Rx, Lh (zadnji dve ?rki samo za mok?an??ino). 19. maja 1932 so po posvetovanju z lokalnimi strokovnjaki sprejeli to abecedo z naslednjimi spremembami: A a, B в, C c, C c, D d, ? ?, F f, G g, Y y, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, P p, R r, S s, ? ?, T t, U u, V v, X x, Z z, ? ?, Ь ь, Rx, Lh ^[3] . Kljub uradnemu sprejetju latini?ne abecede, jo dejansko niso dali v uporabo. ^[3] .

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

• A.I. Bryzhinskiy, O.V. Pashutina, Ye.I. Chernov. Писатели Мордовии Биобиблиографический справочник. Saransk: Mordovskoye Knizhnoye Izdatelystvo, 2001. ISBN   5-7595-1386-9 .
• Vasilij D'omin. Сюконян тенк... Эрзянь писательде ёвтнемат. Saransk, 2005. ISBN   5-7595-1665-5 .
• Ksenija Djordjevic & Jean-Leo Leonard. Parlons Mordve . Paris: L'Harmattan, 2006, ISBN   2-296-00147-5 .
• Makar E. Evsev'ev. Основы мордовской грамматика, Эрзянь грамматика. С приложением образцов мокшанских склонений и спряжений. Москва: Центральное издательство народов СССР, 1928.
• Jack Rueter. Adnominal Person in the Morphological System of Erzya . Suomalais-Ugrilaisen Seuran Toimituksia 261. Helsinki: Suomalais-Ugrilainen Seura, 2010, ISBN   978-952-5667-23-3 [print], ISBN   978-952-5667-24-0 [online].
• D.V. Tsygankin. Память запечатленная в слове : Словарь географических названий республики Мордовия. Saransk, 2005. ISBN   5-7493-0780-8 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikipedija - erzjan??ina

• Finno-Ugric Electronic Library by the Finno-Ugric Information Center in Syktyvkar , Komi Republic (interface in Russian and English, texts in Mari , Komi , Udmurt , Erzya and Moksha languages): [1]
• Erzjanj Mastor  ? The society for preserving the Erzya language (in Erzya and Russian)
• https://web.archive.org/web/20061029185215/http://www.info-rm.com/er/index.php News in the Erzya and Moksha Mordvinian languages
• [2] Эрзянский язык
• Erzya ? Finnish/English/German/Russian dictionary (robust finite-state, open-source)
• [3] Erzya studies reference bibliography under construction.
• Russian-Moksha-Erzya Dictionary
• Russian-Erzya Dictionary