Era fascista
, s pomenom
Doba fa?izma
, je bilo koledarsko ?tetje let, ki je jemalo za izto?nico prihod
fa?izma
na oblast. V
Italiji
je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v
Italijanski socialni republiki
med 1943 in 1945.
[1]
Kratka zgodovina fa?izma v Italiji
[
uredi
|
uredi kodo
]
Glavni ?lanek:
Fa?izem v Italiji
.
Mussolinijeva
vlada
je nastopila 29. novembra 1922, s ?imer je pri?el na oblast
fa?izem
. Vlada je trajala vsega skoraj 21 let.
V
drugi svetovni vojni
je bila Italija ?lanica
sil osi
, ki se je z za?etnim uspehom bojevala na ve?
frontah
. Vendar je po nem?ko-italijanskem porazu v
Afriki
, uspehih
Sovjetske zveze
na
vzhodni fronti
in kasnej?em
zavezni?kem izkrcanju na Siciliji
, kralj
Viktor Emanuel III.
aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala
premirje z Zavezniki
, s ?imer je Italija dokon?no kapitulirala.
Nemci
so s pomo?jo fa?istov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili Italijansko socialno republiko, kolaboracionisti?no marionetno dr?avo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nem?ki okupaciji in italijanskim fa?isti?nim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameri?kimi Zavezniki. Manj?e ?tevilo italijanskih vojakov Salojske republike se je ?e naprej borilo skupaj z Nemci. Dr?avo je zajela
dr?avljanska vojna
in
italijansko odporni?ko gibanje
se je bojevalo v
gverilski
vojni proti nem?kim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski
partizani
, kar je zaklju?ilo dobo fa?izma.
Sistem koledarskega ?tetja
[
uredi
|
uredi kodo
]
V fa?isti?nih krogih je bilo ?e od vsega za?etka govora o
dobi fa?izma
v smislu novega na?ina
koledarskega
zapisovanja. Mussolini je ?e leta 1923 v datumih zapisoval “prvo leto dobe fa?izma”
[2]
, vendar je bil uradni odlok o novem ?tetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel
zakonsko
veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vklju?no z notarskimi.
Glavni ?asopisi, med temi
Il Messaggero
in
La Stampa
, so uvedli novost ?e takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer
La Domenica del Corriere
?ele novembra, to je z za?etkom novega leta. Novi sistem je namre? predvideval za?etek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III.
pooblastil
Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaklju?ilo naslednjega 28. oktobra.
Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fa?izma v
rimskih ?tevilkah
, na primer
10 novembre 1924 Anno III Era Fascista
. Pozneje se je udoma?ila navada, da so se taki datumi nekoliko skraj?ali, recimo z opu??anjem besede
Anno
ali s skraj?anjem besedne zveze
Era Fascista
na
E.F.
, na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske ?tevilke. Ponekod so se datumi raje dalj?ali, predvsem z namenom poudarjanja
fa?isti?ne ideologije
, in sicer namesto E.F. kar
a fascibus renovatis
ali
a fascibus resumptis
[odkar so bili fa?ji obnovljeni].
[3]
- ↑
Cappelli, stran 131
- ↑
Gentile, stran 100
- ↑
Tian, stran 123
- Cappelli, A. (1998). ≫Calendario dell'era fascista (1927-45)≪.
Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni
. Milano: Hoepli. SBN IT\ICCU\VEA\0103326.
- Gentile, E. (1998).
Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista
.
- Tian, G. (1940). ≫L'Esposizione Universale del 1942 a Roma≪.
Il monitore tecnico, No. 6
.