Era fascista

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Detajl s fa?jem in z letnico IX dobe fa?izma na steni ?elezni?ke postaje v Milanu

Era fascista , s pomenom Doba fa?izma , je bilo koledarsko ?tetje let, ki je jemalo za izto?nico prihod fa?izma na oblast. V Italiji je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v Italijanski socialni republiki med 1943 in 1945. [1]

Kratka zgodovina fa?izma v Italiji [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Fa?izem v Italiji .

Mussolinijeva vlada je nastopila 29. novembra 1922, s ?imer je pri?el na oblast fa?izem . Vlada je trajala vsega skoraj 21 let. V drugi svetovni vojni je bila Italija ?lanica sil osi , ki se je z za?etnim uspehom bojevala na ve? frontah . Vendar je po nem?ko-italijanskem porazu v Afriki , uspehih Sovjetske zveze na vzhodni fronti in kasnej?em zavezni?kem izkrcanju na Siciliji , kralj Viktor Emanuel III. aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala premirje z Zavezniki , s ?imer je Italija dokon?no kapitulirala. Nemci so s pomo?jo fa?istov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili Italijansko socialno republiko, kolaboracionisti?no marionetno dr?avo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nem?ki okupaciji in italijanskim fa?isti?nim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameri?kimi Zavezniki. Manj?e ?tevilo italijanskih vojakov Salojske republike se je ?e naprej borilo skupaj z Nemci. Dr?avo je zajela dr?avljanska vojna in italijansko odporni?ko gibanje se je bojevalo v gverilski vojni proti nem?kim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski partizani , kar je zaklju?ilo dobo fa?izma.

Sistem koledarskega ?tetja [ uredi | uredi kodo ]

Alfa Romeo 8C na otvoritvi dirkalne steze v Asmari (Eritreja) 25.12.1938 XVII.

V fa?isti?nih krogih je bilo ?e od vsega za?etka govora o dobi fa?izma v smislu novega na?ina koledarskega zapisovanja. Mussolini je ?e leta 1923 v datumih zapisoval “prvo leto dobe fa?izma” [2] , vendar je bil uradni odlok o novem ?tetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel zakonsko veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vklju?no z notarskimi.

Glavni ?asopisi, med temi Il Messaggero in La Stampa , so uvedli novost ?e takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer La Domenica del Corriere ?ele novembra, to je z za?etkom novega leta. Novi sistem je namre? predvideval za?etek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III. pooblastil Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaklju?ilo naslednjega 28. oktobra.

Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fa?izma v rimskih ?tevilkah , na primer 10 novembre 1924 Anno III Era Fascista . Pozneje se je udoma?ila navada, da so se taki datumi nekoliko skraj?ali, recimo z opu??anjem besede Anno ali s skraj?anjem besedne zveze Era Fascista na E.F. , na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske ?tevilke. Ponekod so se datumi raje dalj?ali, predvsem z namenom poudarjanja fa?isti?ne ideologije , in sicer namesto E.F. kar a fascibus renovatis ali a fascibus resumptis [odkar so bili fa?ji obnovljeni]. [3]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Cappelli, stran 131
  2. Gentile, stran 100
  3. Tian, stran 123

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Cappelli, A. (1998). ≫Calendario dell'era fascista (1927-45)≪. Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni . Milano: Hoepli. SBN IT\ICCU\VEA\0103326.
  • Gentile, E. (1998). Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista .
  • Tian, G. (1940). ≫L'Esposizione Universale del 1942 a Roma≪. Il monitore tecnico, No. 6 .