Eneida je ep rimskega pesnika Vergila , ki ga je napisal med letoma 29. in 19. pr. n. ?t. ^[1] , in pripoveduje legendarno zgodbo o Eneju , Trojancu, ki je potoval v Italijo, kjer je postal prednik Rimljanov. Vsebuje 9896 vrstic v daktili?nem heksametru. ^[2] Prvih ?est od dvanajstih spevov pesmi pripoveduje zgodbo o potovanjih Eneja iz Troje v Italijo, druga polovica pesmi pa govori o kon?no zmagoviti vojni Trojancev nad Latinci.

Junak Enej je bil ?e poznan v gr?ko-rimski legendi in mitu, saj je bil lik v Iliadi . Vergil je prevzel nepovezane zgodbe o Enejevih potepanjih, njegovi nejasni povezanosti z ustanovitvijo Rima in opisoval kot osebnost drugih nespremenljivih zna?ilnosti, razen skromne piete in oblikoval Eneido v prepri?ljiv ustanovni mit ali nacionalni ep, ki je Rim povezal z legendo o Troji, razlagal punske vojne , poveli?eval tradicionalne rimske kreposti in legitimiral julijsko-klavdijsko dinastijo kot potomce ustanoviteljev, junakov in bogov Rima in Troje.

Eneida splo?no velja za Vergilovo mojstrovino ^[3] in eno najve?jih del latinske literature . ^[4]

Zgradba [ uredi | uredi kodo ]

Eneida je razdeljena na dvanajst spevov . Prvih ?est spevov je podobnih Homerjevi Odiseji , ker opevajo Enejeve vo?nje po morju , spomine na Trojo ter njegovo potovanje v podzemlje. Drugih ?est spevov pa spominja na Iliado , ker opevajo boje Trojancev z italskimi doma?ini .

Ep obsega nekaj manj kot 10.000 verzov , ?estomerov , ter ni povsem dokon?an.

Vergil se naslanjal predvsem na Odisejo . Tako sre?amo v Eneidi ?e veliko podobnih prizorov, verzov in izrazov, ki so podobni tistim v Homerjevih Iliadi in Odiseji .

Razen Odiseje in Iliade je Vergil uporabil ?e druge gr?ke epe, med drugimi rimskimi pesniki pa se je naslonil na Nevija, Enija in Lukrecija. Vedno pa je ostal samostojen in izviren. Novost v primerjavi s Homerjem so rimska imperialna ideja celote, novo pojmovanje zgodovine in tudi ljubezenska motivika . Vergilov ep je bolj racionalen in umeten, v slogu je ve? subjektivnosti in slikovitosti. V ospredju so moralne in domoljubne ideje.

Vsebina [ uredi | uredi kodo ]

Eneida opisuje pot trojanskega junaka Eneja v Lacij in pa vojno, ki izbruhne s tamkaj?njimi staroselci. Po rimskih mitolo?kih predstavah je Enej ustanovil mesto Lavinij, Enejev sin Jul pa Albo Longo , naselbino, iz katere sta izvirala Romul in Rem , ustanovitelja Rima. Iz Jula je izhajala tudi julijska rodbina , ki ji je pripadala prva rimska cesarska dinastija.

Oris poti [ uredi | uredi kodo ]

Troja (Enej zapusti Trojo z dvajsetimi ladjami .)

Trakija (Enej ho?e zgraditi naselbino, a glas Polidorja, Priamovega sina, ga opominja, naj be?i iz te de?ele.)

Dele (Enej dobi naro?ilo, naj poi??e de?elo, od koder prihaja njegov rod .)

Kreta (Enej ustanovi mesto Pergameja, toda prikaznih v sanjah ga pou?ijo, da je njegov cilj Italija.)

Otok Strofokade v Jonskem morju (Tu jih napadejo harpije. Najstarej?a med njimi jim prerokuje, de bo Enejevo ljudstvo ?e veliko trpelo, preden bo pri?el do Italije.)

Akcij (Enej slavi igre v ?ast Apolonu .)

Epirska obala (Gostoljubno jih sprejme Helen in jim prerokuje, kaj vse se jim bo ?e pripetilo.)

De?ela Kiklopov (Sre?ajo Ahemenida, Odisejevega tovari?a , in vidijo Polifema , ki si je pri?el izpirat oko .)

Drepanska luka (Umre o?e Anhies.)

Nastane velik vihar , ki jih zanese na afri?ko obalo.

Kartagina ( Merkur pripravi pri Karta?anih in kraljici Didoni gostoljuben sprejem. Kraljica odvede goste v svojo pala?o in pripravi sijajno gostijo. Enej pripoveduje Dioni o svojih do?ivljajih. Enej po Jupitrovem naro?ilu odjadra dalje.)

Sicilija (Gostoljubno jih sprejme prijatelj Acest. Priredijo bojne igre v ?ast o?etu Anhisu. Eneju se v sanjah prika?e njegov o?e, ki mu veli, naj ?ene in nevojake pusti na Siciliji, sam pa naj z izbranimi tovari?i odjadra dalje proti Italiji.)

Kumska obala (spodnja Italija) (Enej obi??e prerokinjo Sibilo, ki ga odpelje v podzemlje. Najprej prideta v Orkus, kjer Enej zagleda Diono, ta pa z njim no?e niti govoriti. Nato prideta v Elizij, kjer najde svojega o?eta. Zdajci odide iz spodnjega sveta in nadaljuje potovanje.)

reka Tibera ? kon?ni cilj

Lacij (Enej po?lje kralju Latinusu sle z darili in pro?njo, da bi jim dal nekaj zemlje. Latinus ho?e dati Lavinijo Eneju za ?eno, a Alekta zaplete narod v spor s Trojanci)

Palantej (Enej odide h kralju Eundru, ta mu obljubi pomo? v vojni.)

Etrurija (Enej s Palantom posku?a tudi tam izprositi voja?ko pomo?.)

Lacij (Zadnje bitke med Enejem in Turnom.)

Prvi spev [ uredi | uredi kodo ]

Boginja Junona v sovra?tvu do Trojancev povzro?i nevihto, ki zdesetka ladjevje skupine beguncev iz uni?ene Troje, ki jo vodi Enej . Trojanci so prisiljeni pristati na afri?ki obali blizu Kartagine, kjer je pravkar zavladala kraljica Didona. Trojanci so s pomo?jo Venere , Enejeve matere, v mestu lepo sprejeti.

Drugi spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej na gostiji pri kraljici Didoni pripoveduje o padcu Troje. Iz gore?ega mesta je zbe?al skupaj s sinom Askanijem (znanim tudi kot Jul), o?etom Anhizom in svojimi penati , doma?imi bo?anstvi. Na poti je izgubil svojo ?eno Kreuzo .

Tretji spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej nadaljuje svojo pripoved. Trojanci so izvedeli, da jih na zahodu po prerokbah ?aka nova domovina, vendar jo zaman i??ejo. Anhiz umre.

?etrti spev [ uredi | uredi kodo ]

Venera Karta?anom ne zaupa in ?eli Trojancem zagotoviti varnost. Zato ugrabi Askanija in na gostijo v njegovi podobi po?lje Amorja ; ko Didona de?ka ljubkuje, to povzor?i, da se zaljubi v Eneja. Didona svoja ?ustva zaupa sestri Ani, kmalu zatem pa z Enejem za?neta ljubezensko razmerje.

Glasnik bogov Merkur Eneju najprej v sanjah, nato pa ?e osebno naro?i, naj sledi svoji usodi in se podviza v Italijo. Enej nemudoma zapusti Didono, ki v obupu sklene napraviti samomor in napove, da bo iz njenih kosti vstal ma??evalec . Zabode se in se vr?e v gore?o grmado. Ko umira v sestrinem naro?ju, Junona po?lje Irido (Mavrico), da ji vzame ?ivljenje in tako skraj?a njene muke.

Peti spev [ uredi | uredi kodo ]

Trojanci prispejo na Sicilijo in tam priredijo igre na ?ast Anhizu ob obletnici njegove smrti.

?esti spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej prispe v Italijo, v Kume . Tam se obrne na oraklja in obi??e podzemlje, kjer sre?a senco v Troji padlega znanca Deifoba. Sre?a tudi Didono, ki pa ne ?eli govoriti z njim. Govori tudi s Palinurjem, svojim krmarjem, ki je v skladu z usodo utonil na poti v Italijo. Na Elizijskih poljanah se snide z Anhizom, ki mu razkrije bodo?o veli?ino Rimljanov.

Sedmi spev [ uredi | uredi kodo ]

Trojanci naposled prispejo v Lacij , de?elo ob izlivu reke Tibere . Ko sedejo k obedu, jedo tako hlastno, da Askanij v ?ali vpra?a, ali bodo pojedli tudi mize, in s tem nevede izpolni prerokbo harpij: Trojanci spoznajo, da so v de?eli, ki jim je usojena. Enej obi??e tamkaj?nje mesto Lavrent in tam sklene zavezni?tvo s kraljem Latinom , ki mu obljubi roko svoje h?ere Lavinije .

Junona v Lacij po?lje diro Alekto , ki obsede Latinovo ?eno Amato in rutulskega poglavarja Turna , prej?njega Lavinijinega snubca: oba zblaznita in terjata vojno. Naposled Alekto Julu na lovu spodbode pse, da v gozdu izsledijo srnjaka, ki je v resnici doma?i ljubljen?ek v dru?ini Tira, oskrbnika kralja Latina. Jul srnjaka smrtno rani: ?ival pobegne in vpri?o Latincev pogine, kar je povod za izbruh vojne med Latinci in Trojanci. Spev se zaklju?i s katalogom junakov, ki korakajo v vojno.

Osmi spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej po nasvetu bogov odpluje po Tiberi navzgor do Palatina , ki je takrat ?e pastirska naselbina in sredi??e majhne dr?ave arkadijskih Grkov pod kraljem Evandrom . Tam sklene zavezni?tvo z Evandrom in pa z mo?no zvezo Etru??anov . Spoprijatelji se z Evandrovim sinom Palantom.

Od Venere prejme ??it, ki ga je izdelal Vulkan. Na njem je prikazana bodo?a rimska zgodovina, med drugim tudi bitka pri Akciju .

Deveti spev [ uredi | uredi kodo ]

Italci oblegajo trojanski tabor, ki pod Julovim vodstvom le s te?avo vzdr?i napad. Sam Turnus uspe celo prodreti v notranjost.

Trojanska mladeni?a Evrial in Niz sta poslana k Eneju, da bi ga obvestila o kriti?ni situaciji. A ko se kradeta skozi vrste oblegovalcev, za?neta pobijati in pleniti Italce. Nazadnje ju Italci ujamejo in ubijejo.

Deseti spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej se vrne k trojanskemu taboru, v odlo?ilnem trenutku pose?e v bitko in obrne vojno sre?o.

Turn v dvoboju ubije Palanta in upleni njegov pas. Enej nato v besu pobije mnogo italskih veljakov, med drugim tudi Mezencija, pomembnega Turnovega etru??anskega zaveznika.

Junona sklene Turna umakniti iz nevarnosti. V bitko po?lje prikazen v obliki Eneja, ki Turna zvabi na ladjo, zasidrano v bli?ini. Nato ladjo odve?e.

Enajsti spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej ponudi premirje, vendar ga Italci zavrnejo. Ponovno izbruhne spopad.

Aruns ubije bojevnico Kamilo , poveljnico italske konjenice, vendar tudi njega samega doleti smrt.

Dvanajsti spev [ uredi | uredi kodo ]

Enej in Turn se z jutranjim obredom zave?eta, da bo vojno odlo?il njun dvoboj. Vendar na Junonino pobudo vodna nimfa Juturna , Turnova sestra, izzove vnovi?en spopad med sprtima stranema. Eneja zadane pu??ica neznanega voj??aka in se mora umakniti. Italci v bitki prevzamejo pobudo in prodrejo vse do trojanskega tabora. Zdravilec Japiks hitro pozdravi Enejevo rano z zvarkom, ki mu ga skrivaj nastavi Venera.

Trojanci izpadejo iz tabora in njihov protinapad uspe. Enej se sku?a soo?iti s Turnom in ga zasleduje, vendar Juturna zavzame podobo Turnovega ko?ija?a in Turnov voz dr?i stran od nevarnosti. Enej neha zasledovati Turna in napade slabo branjeni Lavrent. Ko kraljica Amata vidi trojanski prodor proti mestu, se misle?, da je bil Turn ?e ubit, obesi. Ko Turnus izve za trojanski napad, se vrne k Lavrentu, prekine bitko in pristane na dvoboj z Enejem.

Ob za?etku dvoboja se Turnov me? zlomi, vendar mu Juturna prinese drugega. Medtem Junona Jupitru pove, da v vojni ve? ne sodeluje. Z njim se dogovori, da bo po vojni nastalo ljudstvo ohranilo latinski zna?aj, ?etudi bo zavladala Enejeva rodbina. Jupiter nad Turna po?lje diro v obliki sove, ki ga v boju ovira. Ko to vidi, se Juturna obupana umakne nazaj v svoja vodovja.

Enej prestreli Turnovo stegno in ta se sesede. Turn prosi za milost in Enej okleva. A ko na Turnovem ramenu zagleda jarem, ki ga je uplenil s Palantovega trupla, Eneja popade bes in Turna pokon?a.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Eneida .

• France Brada?, Eneida, prevod iz latin??ine, Zalo?ba obzorja Maribor, 1964