Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji
Elongacija
je kotna razdalja med dvema to?kama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji to?ki.
Elongacija se meri v merskih enotah za merjenje velikosti
kotov
(
stopinja
,
minuta
,
sekunda
). Lahko pa zavzame vrednosti od 0 do 180 °
vzhodno
in
zahodno
.
Obi?ajno je opazovalec na
Zemlji
, ki opazuje kotne razdalje med
Soncem
in
planeti
(notranjimi in zunanjimi) oziroma drugimi
nebesnimi telesi
. Zaradi tega obravnavamo elongacijo v ve?ini primerov kot kotno razdaljo med Soncem in poljubnim nebesnim telesom, kot jo vidimo iz Zemlje.
Elongacije notranjih planetov
[
uredi
|
uredi kodo
]
Najve?ja vzhodna in najve?ja zahodna elongacija notranjega planeta
Najbolj pogosto se uporablja elongacija glede na Sonce. Posebno zanimive so elongacije notranjih planetov (
Merkur
in
Venera
). Te planete najla?je opazujemo, ko imajo veliko vzhodno ali zahodno elongacijo. ?e je tak?en planet viden po son?evem zahodu je blizu najve?je vzhodne elongacije. Nasprotno pa je planet blizu najve?je zahodne elongacije, ?e ga vidimo zjutraj pred Son?nim vzhodom. Vrednosti za najve?je elongacije za Merkur so med 18 in 28 °, za Venero pa med 45 in 47 °. Spreminjanje najve?je elongacije nastane zato, ker so tirnice niso popolne kro?nice ampak elipse. Elongacija je za notranje planete tudi merilo za mo?no vidljivosti na nebu. Vendar vedno ne pomeni, da je planet pri veliki elongaciji dobro viden. Tako je Merkur poleti in v jeseni v na?ih zemljepisnih ?irinah kljub svoji maksimalni vzhodni elongaciji zve?er te?ko viden. Podobno je tudi spomladi in pozimi pri veliki zahodni elongaciji, ko ni viden v jutranjih urah. Kljub veliki vzhodni elongaciji pozimi ali spomladi oziromai zahodni elongaciji poleti in jeseni je ekliptika poleti in jeseni zve?er oziroma pozimi in spomladi zjutraj na na?ih zemljepisnih ?irinah tako nizko nad obzorjem, da Merkur zaide ?e takrat, ko je ob mraku oziroma svitu ?e tako svetlo, da opazovanje ni mo?no.
Zunanji planeti Sonca lahko imajo elongacije med 0 in 180 °.
|
Kadar je opazovano nebesno telo na ?rti, ki povezuje Sonce in Zemljo, pravimo, da je v
konjunkciji
(elongacija je 0 °).
|
|
Kadar pa ima elongacijo 180 °, je v
opoziciji
. V tem primeru je eno telo pod obzorjem.
|
|
Posebno ime ima tudi elongacija 90 °. Pravimo ji
kvadratura
.
|
