Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eksponentna funkcija
je matemati?na
funkcija
z ena?bo oblike
f(x)
=
a
x
, pri ?emer je ?tevilo
a
pozitivno in razli?no od 1. ?tevilo
a
imenujemo
osnova
ali
baza
eksponentne funkcije.
Eksponentna funkcija, ki ima za osnovo
Eulerjevo ?tevilo
e
? 2.718 281 828 se imenuje
naravna eksponentna funkcija
:
f(x) = e
x
. To funkcijo se v?asih zapi?e tudi kot:
f(x)
= exp
x
.
Lastnosti eksponentne funkcije v realnem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Eksponentna funkcija kot realna funkcija realne spremenljivke ima naslednje lastnosti:
- Vrednost funkcije je vedno pozitivna - funkcija je navzdol omejena z 0.
- Eksponentna funkcija je navzgor neomejena.
- ?e je osnova
a
ve?ja od 1, funkcija nara??a.
- ?e je osnova
a
med 0 in 1, funkcija pada.
Inverz
eksponentne funkcije z osnovo
a
je
logaritemska funkcija
z isto osnovo. Inverz naravne eksponentne funkcije je naravna logaritemska funkcija ln
x
.
Naravna eksponentna funkcija je posebej pomembna v povezavi z
odvajanjem
in
integriranjem
: pri teh dveh operacijah se namre? ne spremeni:
Posledica tega je dejstvo, da lahko naravno eksponentno funkcijo zelo preprosto zapi?emo v obliki poten?ne vrste:
Eksponentna funkcija v kompleksnem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pri ra?unanju vrednosti naravne eksponentne funkcije za
kompleksni
argument si pomagamo s pravilom:
Oziroma splo?neje:
S tem pravilom je povezana tudi slavna
Eulerjeva ena?ba
, ki povezuje pet najpomembnej?ih matemati?nih konstant in tri osnovne ra?unske operacije: