Klerik je izraz, ki je v?asih ozna?eval pripadnike stanu kr??anske duhov??ine , danes pa (v ?ir?em smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah .

Beseda klerik izvira iz gr?ke besede starogr?ko κληρο? [kleros] = izbrani, udele?eni, dedi?i.

Kleriki v kr??anstvu [ uredi | uredi kodo ]

V ve?ini kr??anskih Cerkva ?tejejo za klerike ljudi, ki so prejeli duhovni?ko posve?enje in se po tem znamenju lo?ijo od ostalih vernikov. Glede na stopnjo posve?enja se kleriki lo?ijo na diakone , ma?nike in ?kofe . Vsaka od stopenj posve?enja omogo?a ?e razli?ne slu?be, npr.: kaplan , ?upnik , vikar , dekan , metropolit , kardinal , pape? , ipd.

Klerike so imenovali pred koncilom in ?e nekaj ?asa po njem med redovniki tiste ?lane, ki so po opravljenih zaobljubah nadaljevali ?olanje v klerikatu , tj. v gimnaziji (tretji in ?etrti razred). Kot aspiranti so opravili prva dva gimnazijska razredfa v aspirantatu . Nato so kot novinci vstopili v eno- ali ve?letni noviciat ; nato so nadaljevali ?tudije kot bogoslovci v bogoslovju .

Nekatera dela v Cerkvi lahko pravljajo tudi navadni verniki - laiki .

Nekateri protestanti zavra?ajo delitev vernikov na laike in klerike. Po njihovem prepri?anju lahko vsak vernik razume vrhovno avtoriteto Svetega pisma .

Kleriki v islamu [ uredi | uredi kodo ]

Sunitski muslimani ne priznavajo klera v pravem pomenu besede. Molitve vodi imam (arabsko ???? [imam] = vodja), ki pa je v bistvu le eden od navadnih vernikov.

?iitski muslimani imajo nekoliko druga?no tradicijo in poznajo organizirano duhov??ino. Njihovi kleriki se imenujejo ajatole (arabsko: ??? ???? , perzijsko: ???????? ) in mule (perzijsko: ??? ).

Kleriki v judovstvu [ uredi | uredi kodo ]

Judovski kleriki se imenujejo rabini (hebrejsko: ?????? ‎ [rabi] = u?itelj). To so razlagalci postave in pogosto voditelji obredov.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Laik
• Duhovnik
• Klerikalizem