Diuretik je u?inkovina ali zdravilo , ki pove?a diurezo (izlo?anje se?a ), navadno z zaviranjem reabsorpcije natrijevih ionov. ^{[1] [2]} Uporabljajo se za zdravljenje povi?anega krvnega tlaka in bolezni, pri katerih se pojavljajo edemi (kopi?enje teko?ine v telesu): sr?no popu??anje , bolezni, pri katerih je poru?eno elektrolitsko ravnote?je , bolezni ledvic in jetrna ciroza . ^[3]

Razvr??anje [ uredi | uredi kodo ]

V preteklosti so diuretiki razvr??ali glede na razli?na merila, in sicer glede na mesto delovanja (npr. diuretiki henlejeve zanke ), mo? delovanja (mo?ni, ?ibki diuretiki), kemi?no zgradbo ( tiazidni diuretiki ), podobnost delovanja z drugimi diuretiki (tiazidom podobni diuretiki), u?inek na kalijeve ione (diuretiki, ki var?ujejo s kalijem). Danes dobro poznamo mehanizem delovanja posameznih diureti?nih u?inkovin in glede na to jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: ^[3]

• zaviralci karbonske anhidraze
• osmozni diuretiki
• zaviralci simporta Na ⁺ /K ⁺ /2Cl ^? ( diuretiki henlejeve zanke )
• zaviralci simporta Na ⁺ /Cl ^? ( tiazidni diuretiki )
• diuretiki, ki zadr?ujejo kalij

V preteklosti so se uporabljali tudi ?ivosrebrovi diuretiki (npr. kalomel , mersalil ), ki reabsorpcijo natrijevih ionov v ledvi?nih tubulih prepre?ijo zaradi kr?ilnega delovanja ?ivega srebra. ^[2] Zaradi toksi?nosti in dostopnosti u?inkovitej?ih in manj strupenih zdravil ?e dolgo niso ve? v uporabi. ^[3]

Zaviralci karbonske anhidraze [ uredi | uredi kodo ]

Zaviralci karbonske anhidraze (npr. acetazolamid ^[4] ) zavirajo transport bikarbonatnega iona iz proksimalnih tubulov in s tem reabsorpcijo natrija. Posledi?no se s se?em izlo?i ve? natrijevih in bikarbonatnih ionov ter vode. Imajo zelo ?ibek diureti?ni u?inek in se danes redko uporabljajo kot diuretiki, imajo pa druga indikacijska podro?ja, na primer za zdravljenje glavkoma ^[5] in epilepsije . ^[3]

Osmozni diuretiki [ uredi | uredi kodo ]

Osmozni diuretiki , nrp. manitol , se filtrirajo skozi glomerulno membrano , se minimalno reabsorbirajo v ledvi?nem tubulu in so farmakolo?ko neaktivni, pove?ajo pa osmolalnost plazme in primarnega se?a. ^[6]

Diuretiki henlejeve zanke [ uredi | uredi kodo ]

Diuretiki henlejeve zanke , na primer furosemid , zavirajo Na ⁺ /K ⁺ /2Cl ^? -simporter v epitelijskih celicah debelega dela ascendentnega kraka henlejeve zanke ^[3] in s tem prepre?ijo reabsorpcijo natrijevih, kalijevih in kloridnih ionov. ^[2]

Tiazidni diuretiki [ uredi | uredi kodo ]

Tiazidni diuretiki, na primer klorotiazid in politiazid , se ve?ejo na simporter Na ⁺ /Cl ^? in zavrejo njegovo delovanje. ^[3] V ledvi?nih celicah distalnih tubulov prepre?ijo reabsorpcijo natrijevih in kloridnih ionov, s ?imer se pove?a njihovo izlio?anje z ve?jo koli?ino vode. ^[2] So srednje mo?ni diuretiki. U?inkujejo tudi izven ledvic in povzro?ajo vazodilatacijo in hiperglikemijo . Pri zdravljenju hipertenzije je za?etni padec krvnega tlaka posledica manj?e prostornine krvi zaradi pove?anega izlo?anja se?a, v naslednji fazi pa prevladuje neposredni u?inek na ?ilno steno (vazodilatacija). ^[3]

Diuretiki, ki zadr?ujejo kalij [ uredi | uredi kodo ]

Diuretiki, ki zadr?ujejo kalij , ali antikaliureti?ni diuretiki so diuretiki, ki ne povzro?ajo pretirane izgube kalijevih ionov s se?em. ^[2] Mednje spadata dve podskupini u?inkovin: ^[1]

• zaviralci aldosteronskih receptorjev , ki povzro?ajo izplavljanje natrijevih ionov in vode z zaviranjem delovanja aldosterona , pri ?emer organizem ne izgublja kalijevih ionov (npr. spironolakton , eplerenon, kanrenon , kalijev kanrenoat );
• zaviralci natrijevih kanal?kov v zbiralcih, ki zavirajo reabsorpcijo Na ⁺ in sekrecijo K ⁺ (npr. amilorid , triamteren ).

Zdravilne rastline z diureti?nim u?inkom [ uredi | uredi kodo ]

Kot diuretik se uporabljajo tudi mnoge zdravilne rastline : zlata rozga , breza , kopriva , lu?trek , peter?ilj , preslica , goli kilavec , regrat , brin in glade? . Rastline z diureti?nim delovanjem vsebujejo flavonoide (breza, glade?, zlata rozga), saponine (glade?, njivska preslica, zlata rozga, breza) in eteri?na olja (brinove jagode, peter?ilj, glade?, lu?trek). Zaradi pomanjkljivih klini?nih ?tudij Evropska agencija za zdravila ni potrdila dobro uveljavljene uporabe nobene diureti?no delujo?e zdravilne rastline, potrdila je le njihovo tradicionalno uporabo. Zdravilni u?inek je s (pomanjkljivimi) klini?nimi raziskavami dokazan le pri zlati rozgi, brezi in koprivi. ^[7]

Ne?eleni u?inki [ uredi | uredi kodo ]

Poglavitni ne?eleni u?inki diuretikov so hipovolemija (zmanj?ana prostornina krvi), hipokaliemija (zni?ane vrednosti kalija v krvni plazmi), hiperkalemija (zvi?ane vrednosti kalija v krvni plazmi), hiponatremija (zni?ane vrednosti natrijav krvni plazmi), presnovna alkaloza (zvi?ani pH zunajceli?ne teko?ine), presnovna acidoza (zni?ani pH zunajceli?ne teko?ine) in hiperurikemija (zvi?ana koncentracija se?ne kisline v krvi). ^[8]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]