Za prvo dinastijo v zgodovini Kitajske glej ?lanek: dinastija ?in .

Veliki ?ing 大?
1644?1912
Zastava (1890?1912)
Himna:  Gong D?in'ou (1911)
Ozemlje ?ing Kitajske leta 1820
Status	Imperij
Glavno mesto	?engd?ing (1636?1644) Peking (1644?1912) 39°54′N, 116°23′E
Skupni jeziki	kitaj??ina man?u
Vlada	monarhija
cesar
? 1626?1643	Huang Taid?i
? 1908?1912	cesar ?uantong
premier
? 1911	Jikuang
? 1911?1912	Juan ?ikai
Zgodovina
? preimenovanje v Veliki ?ing	1636
? osvojen Peking	1644
? zmaga nad Ming dinastijo	1662
? za?etek: revolucija Xinhai	10. oktober 1911
? abdikacija zadnjega cesarja	12. februar 1912
Prebivalstvo
? 1740	140.000.000
? 1776	268.238.000
? 1790	301.000.000
? 1812	361.000.000
? 1820	383.100.000
Valuta	juan
+
Predhodnice Naslednice dinastija ?un dinastija Ming zgodovina republike Kitajske

Dinastija ?ing (v tuji literaturi ve?inoma Qing ), znana tudi kot dinastija Mand?u , je bila zadnja vladajo?a dinastija Kitajske . Vladala je med letoma 1644 in 1912 (s kratkim, neuspelim prevratom leta 1917). Pred njo je vladala dinastija Ming , sledila pa je Kitajska republika .

Dinastijo je osnoval klan Mand?u ( Aisin Gioro ) v severovzhodnem delu Kitajske, ki je poznan tudi po imenu Mand?urija . Izvirno je bila ustanovljena kot pozna dinastija Jin ( Amaga Aisin Gurun ) ( ) leta 1616, leta 1636 pa je spremenila ime v ?ing ( Qing ) (kar pomeni ?ist ali jasen, prozoren). Leta 1644 je Peking zasedla koalicija uporni?kih sil, ki jih je vodil Li Zi?eng , ni?ji uradnik dinastije Ming - organiziral je kme?ki upor. Zadnji cesar dinastije Ming, ?ongd?en , je ob padcu mesta naredil samomor in s tem nazna?il uradni konec dinastije. Nato so se Mand?urci povezali z generalom ( Vu Sangui ) dinastije Ming, prevzeli oblast v Pekingu in uni?ili Li-jevo kratko dinastijo ?un.

Med svojo vladavino se je dinastija ?ing mo?no povezala s kitajsko kulturo. Svoj vrhunec je dosegla v 18. stoletju, ko sta se pove?ala tako teritorij kot ?tevilo prebivalstva. Odtlej je voja?ka mo? cesarstva s?asoma pe?ala in je bila soo?ena z masovnimi upori, porazi v vojnah, sredi 19. stoletja pa je dinastija za?ela izgubljati vladarske vajeti. Strmoglavila je med revolucijo ?inhai , ko je kraljica Dovager Longju abdicirala v imenu zadnjega cesarja, Pujija , 12. februarja leta 1912.