Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Diakon rimskokatoli?ke cerkve
Diakon
je
kr??anski
duhovnik
ni?je stopnje, zlasti v
Rimskokatoli?ki
in v
Pravoslavnih Cerkvah
. Naziv diakon dobi pri
diakonskem posve?enju
.
Beseda diakon izvira iz gr?ke besede
starogr?ko
δι?κονο?
[diakonos] = stre?nik. Prvi znani diakoni so bili sedmeri jeruzalemski diakoni s
?tefanom
na ?elu (glej
Apd
6,1-6).
Diakon je lahko stalna slu?ba, za marsikoga pa je to le prehodna stopnja na poti do
ma?ni?kega posve?enja
.
Diakonsko posve?enje lahko (v katoli?tvu in v pravoslavju) prejme tudi mo?ki, ki je ?e poro?en. V katoli?tvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon, saj je za
duhovnike-ma?nike
obvezen
celibat
.
V zgodnjem kr??anstvu niso bile ni? nenavadnega
diakonise
oziroma
diakonese
(?enske diakoni), ki so skrbele zlasti za revne, vdove in sirote, pogosto pa so skrbele tudi za pripravo ?ensk -
katehumenk
na prejem
krsta
. Celo v Pavlovem pismu Rimljanom lahko beremo omembo diakonise:
Priporo?am vam na?o sestro Fojbo, ki je diakonisa v Cerkvi v Kenhrejah: sprejmite jo v Gospodu, kakor se spodobi svetim, in ji stojte ob strani v vsem, kar bi potrebovala od vas, saj je bila tudi ona v pomo? mnogim in tudi meni.
(
Rim
16,1-2)
Pozneje so diakonise ohranile naziv, vendar niso bile dele?ne
diakonskega posve?enja
. V Rimskokatoli?ki Cerkvi so diakonise obstajale do 11. stoletja. Danes so diakonise najbolj aktivne v protestantizmu.
