Denis Diderot
Rojstvo	5. oktober 1713 ( {{padleft:1713|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] […] Langres [4] [5] [6]
Smrt	31. julij 1784 ( {{padleft:1784|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}} ) [7] [2] […] (70 let) Pariz [4]
Dr?avljanstvo	Kraljestvo Francija
Poklic	filozof , romanopisec , esejist , enciklopedist , likovni kritik , dramatik , literarni kritik , korespondent , prevajalec , zgodovinar , politolog , leksikograf , pisatelj , umetnostni teoretik , literarni teoretik
Obdobje	Filozofija 18. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	francosko razsvetljenstvo , materializem , ateizem , evolucionizem , naravno pravo
Glavna zanimanja	znanost , literarna teorija , umetnostna kritika , filozofija prava
Pomembne ideje	leksikalni pregled vsega ?lovekovega znanja, umetnosti in rokodelstva
Vplivi Plinij starej?i , F.Bacon , Spinoza , Cyclopaedia (1728), Voltaire , d'Alembert , Condillac , d'Holbach , Montesquieu , Rousseau
Vplival na enciklopedi?no in salonsko dejavnost me??anske dru?be; evolucionisti?ne ideje razsvetljenstva; vpliv na kritike razsvetljenstva
Podpis
Spletna stran
denis-diderot.com

Denis Diderot , francoski pisatelj in filozof , * 5. oktober 1713 , Langres , ?ampanja-Ardeni , Francija , † 31. julij 1784 , Pariz .

Diderot je bil glavni urednik Enciklopedije ( L'Encyclopedie ) in eden vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

 Rodil se je v  Langresu   kjer se je pri jezuitih tudi izobra?eval. Njegova star?a sta bila Didier Diderot (1685?1759), ki je bil izdelovalec jedilnega pribora, in njegova ?ena Angelique Vigneron (1677?1748). Samo trije izmed petih njunih otrok so do?akali odrasla leta, Denis Diderot, njegov najmlaj?i brat Pierre-Didier Diderot (1722?1787) in njegova sestra Angelique Diderot (1720?1749).

Leta 1732 je postal magister filozofije, nato se je odlo?il, da se bo vpisal na pravno ?olo v Parizu. Ta ?tudij je bil kratkotrajen, saj se je ?e leta 1734 odlo?il, da bo postal pisatelj. Zaradi te odlo?itve se mu je o?e odrekel in od takrat naprej je ?ivel boemsko ?ivljenje.

Leta 1742 se je spoprijateljil s Rousseaujem . Leta 1743 pa se je ?e bolj odtujili od o?eta s poroko Antoinette Champion (1710-1796), saj je bila katoli?anka. Zveza je bila neprimerna zaradi nizkega socialnega polo?aja Antoinette, saj je bila slabe izobrazbe in nizkega statusa. Bila je pribli?no tri leta starej?a od Diderota.  V zakonu se jima je oktobra 1743 rodila deklica. Ime ji je bilo Angelique, po Diderotovi mrtvi mami in sestri.

?eprav je bilo njegovo delo zelo raznoliko, mu ni prineslo bogastva. Ko je pri?el ?as, da podari svoji h?erki doto, ni videl drugega, kot da proda svojo knji?nico. Ko je za to sli?ala ruska carica Katarina Velika , je naro?ila svojemu veleposlaniku v Parizu naj kupi to knji?nico. Od Diderota pa je kasneje zahtevala naj ohrani knjige v Parizu, dokler jih ne bo potrebovala, ter ga zaposlila kot dvornega knji?ni?arja z letno pla?o. Med oktobrom 1773 in marcem 1774, je bolni Diderot pre?ivel nekaj mesecev na dvoru cesarice v Sankt Petersburgu . Umrl je v Parizu leta 1784 zaradi plju?ne embolije . 

Zgodnje obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Njegova najzgodnej?a dela so obsegala prevod prevod Zgodovine Gr?ije (1743) angle?kega zgodovinarja Templa Stanyana ; s sodelavcema Francois-Vincent Toussaint in Marc-Antoine Eidous je pripravil tudi prevod Medicinskega slovarja angle?kega zdravnika Roberta Jamesa (1746-1748).  

Leta 1746 je napisal svojo prvo avtorsko delo, Filozofske misli (Pensees philosophiques). V ?asu, ko je Diderot napisal to knjigo, je bil deist , zato je v tej knjigi zna?ilna apologija deizma, in nekateri argumenti proti ateizmu . Knjiga vsebuje tudi kritiko kr??anstva. Leto kasneje je napisal delo Dvomljiv?ev sprehod (Promenade du sceptique), v katerem deist, ateist in panteist polemizirajo o naravi bo?anskosti. Deist se opira na teleolo?ki argument o stvarjenju, ateist je prepri?an, da je vesolje bolje pojasniti s fiziko, s kemijo, snovmi in gibanjem, panteist pa meni, da je je vse, kar obstaja, del bo?anstva. To delo je ostalo neobjavljeno do leta 1830. 

Encyclopedie [ uredi | uredi kodo ]

Za?etki urednikovanja Enciklopedije (Encyclopedie) so bili precej obrobni, najprej je ?lo zgolj za prevod Chambersovega dela Cyclopaedia , ki je iz?la leta 1728. Projekt je kmalu prerasel svoje prvotne skromne okvirje in Diderot je prevzel urednikovanje, kar je bilo za nadaljnje njegovo glavno opravilo in vir dohodkov. Pri ustvarjanju Enciklopedije znanosti, umetnosti in rokodelstva , ki je iz?la v petintridesetih zvezkih, je sodelovalo ve? kot petdeset avtorjev, med drugimi ?e Voltaire , d'Alembert , Condillac , d'Holbach , Montesquieu in Rousseau .

Presene?a, da je bil na Diderotovo "brezbo?no" Enciklopedijo naro?en sicer globokoverni in pobo?ni, pa tudi ?iroko razgledani in vsestransko izobra?eni benediktinski profesor in duhovnik Barnaba Gregorio Chiaramonti , pozneje ?kof , kardinal in pape? Pij VII. (1800-1823) ^[8]

Filozofija [ uredi | uredi kodo ]

V mladosti je bil Diderot prvotno privr?enec Voltaira in njegovega deizma, ampak postopoma se je odmaknila od te linije misli do materializma in ateizma. Deizem je versko-racionalisti?ni nazor, ki sprejema vero v boga le kot v neosebno stvariteljsko po?elo. Deizem na prvo mesto postavlja boga razuma pred boga vere, zato zavra?a razodetje in personalisti?no ?a??enje, ki izhaja iz razodetja in ga ni mogo?e pojasniti racionalno. Materializem  ozna?uje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mi?ljenje pa sta drugotnega pomena. Nasprotje materializmu je  idealizem . Ateizem  ozna?uje brezbo?tvo, filozofsko prepri?anje, da bog ne obstaja ali da njegovega obstoja ni mogo?e dokazati in je zato vera vanj nesmiselna, ali svetovni nazor oziroma dr?a, ki ne verjame v obstoj vi?jih bitij.

Nem?ki filozof 19. stoletja Karl Rosenkranz ga je opisal tako: "Bil je filozof, pri katerem so bila vsa protislovja v ?asu v boju s seboj".

V svoji knjigi iz leta 1754 Sistemi narave (Systeme de la Nature) je Diderot razlo?il o svojih pogledih glede narave, razvoja, materializem, matematike in eksperimentalne znanosti. O naravi je zapisal, da sta telo in du?a eno, narava skrbi le za vrste ne pa za posameznika, temu pa omogo?a razmno?evanje in nato smrt. Narava je nevtralna in slepa; ona ne razlikuje med svetniki in gre?niki, in uni?uje tako bedake kot tudi filozofe. Kriti?en je tudi do matematike, ki ne prina?a nobenega novega znanja in je neuporabna. Gre predvsem za neuporabne eksperimente in matemati?ne predpostavke, ki so v nasprotju z zakoni narave.

Poleg urednikovanja, po katerem je bil najbolj znan za ?asa svojega ?ivljenja, je bil vsestranski pisec. Njegova dela so Filozofske misli ( Pensees philosophiques , 1746), Pismo o slepcih (1749), Eseji o Senekovem ?ivljenju (1778), kritiko samostanskega ?ivljenja v noveli Redovnica ( La religieuse , 1780), dru?beno satiro Rameaujev ne?ak ( Le neveu de Rameau , iz?lo posmrtno 1821) in filozofski dialog D'Alembertove sanje ( Le r?ve d'Alembert , 1830), v katerem je zastavil svojo materialisti?no in ateisti?no misel.

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Sruk, V. (1995) Filozofija, Ljubljana. Cankarjeva zalo?ba.
• Denis Diderot @Britannica (dostopno dne 25.4.2017)
• Denis Diderot @ IEP (dostopno dne 24.1.2018)
• Ur?i?, Marko , Denis Diderot: ?lovek kot ≫sve?enj vlaken≪? @ Delo

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Denis Diderot

• Televizijska oddaja RTV Slovenija o knjigi Fatalist Jacques in njegov gospodar