한국   대만   중국   일본 
Cesarica Kogjoku - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Cesarica Kogjoku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kogjoku / Sajmei
Portret
Japonska cesarica

(Kogjoku, prva vladavina)

(Saimej, druga vladavina)
Vladanje 25. januar 642 ? 14. junij 645 (1. vladavina) 3. januar 655 ? 24. julij 661 (2. vladavina)
Predhodnik D?omei
Naslednik Kotoku (po 1. vladavini)
Tend?i (po 2. vladavini)
Rojstvo 594 [1] ali 590
Smrt 24. avgust 661
Asakura no Mija
Zakonec Cesar D?omei
Potomci
O?e Princ ?inu
Mati Princesa Kibicu-hime

Cesarica Kogjoku  (皇極天皇 Kogjoku-teno , 594?661), znana tudi kot Cesarica Saimei  (?明天皇 Saimei-teno ), je 35. [2] in 37. japonska cesarica [3]  v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom. [4]

Kogjoku je vladala med leti 642 in 645. Kot cesarica Saimei je nato ponovno vladala med leti 655 in 661ː

  • 642: Zasedba prestola kot Kogjoku- teno
  • 645: Kot odziv na atentat na Soga no Iruka v incidentu I?i in v korist svojega brata, ki postane cesar Kotoku, abdicira prestol
  • 654: Smrt cesarja Kotokuja, prazen prestol
  • 655: Ponovna vlada kot cesarica Saimei -teno
  • 661: Saimei vlada do svoje smrti, prestol je ponovno prazen

Dve vladavini ene ?enske trajata od 642 do 661. [5]

V japonski zgodovini je bila Kogjoku/Saimei druga od osmih ?ensk, ki zasedle polo?aj cesarice regentke. Edina dokazana ?enska monarhinja pred Kogjoku/Saimei je bila cesarica Suiko.  po njej so sledile D?ito, Genmei, Gen?o, Koken/?otoku, Mei?o in Go-Sakurama?i.

Tradicionalna zgodba [ uredi | uredi kodo ]

Pred nastopom na krizantemin prestol je bilo njeno osebno ime ( imina ) [6]  Takara (?). [7]  Kot cesarica je bilo njeno ime verjetno Ametojo Takara Ika?i Hitara?i hime. [8] Princesa Takara ( Takara no mika ) je bila pravnukinja cesarja Bidacuja . [9]  Postala je cesarica dru?ica svojega strica, cesarja D?omeia. V cesarski zvezi so se rodili trije otrociː

Dogodki tekom vladavine cesarice Kogjoku [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu svoje prve vladavine je klan Soga prevzel nadzor. Njen sin Naka no Oe je na?rtoval udar in pred njenim prestolom ubil Soga no Iruka. Cesarica, ?okirana zaradi dogodka, je abdicirala.

Njen dejanski naziv je bil verjetno Sumeramikoto ali Ameno?ita ?iro?imesu Okimi (治天下大王, ≫velika kraljica, ki vlada pod nebesi≪), saj se naziv teno pojavi ?ele v ?asu cesarja Tenmuja in cesarice D?ito . Lahko da so jo nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, ≫velika kraljica Jamata≪).

Cesarica Kogjoku je vladala ?tiri leta. Leta njenega vladanja niso u?enjaki povezovali z nobeno ero ( nengo ). [10]  Inovacija obdobja Taika - imenovanje ?asovnih obdobij nengo  - je za?ela veljati ?ele med prekratko vladavino njenega brata.

V tem kontekstu nudi prevod Gukan?oja razlago o letih vladavine cesarice D?ito, kar zmede ob?utek jasnosti v ?asovnem okviru pred obdobjem Taiho:

≫Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let ?u?oj [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Taika, ki je trajalo ?tiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo kinoto-hicud?i [695].) ... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica D?ito prepustila prestol kronskemu princu.≪ [11]

Leta vladanja cesarice Kogjoku niso bolj specifi?no opredeljena z ve? kot enim imenom obdobja, kar je inovacija Kotokujeve kratke vladavine. [12]

Dogodki tekom vladavine cesarice Saimei [ uredi | uredi kodo ]

Po Kotokujevi smrti je bil kronski princ Naka no Oe. Ko je njegova mati ponovno sedla na prestol, je zopet deloval na polo?aju naslednika in kronskega princa. V tej vlogi je lahko ostal aktiven v japonskem politi?nem ?ivljenju.

V petem letu cesari?ine vladavine (leta 660) je bilo korejsko kraljestvo Baekje , ki mu je Japonska pomagala pri ponovni o?ivitvi dinastije, uni?eno. Zgodaj leta 661 je Saimei zapustila prestolnico province Jamato . ?elela je voditi ekspedicijo na Korejski polotok . Bivala je v za?asni pala?i I?iju v provinci Ijo , dana?nji Dogo onsen . Maja je prispela v pala?o Asakura na severu province Cuku?i na Kju?uju , danes del prefekture Fukuoka . Zavezni?ki vojski kraljestva Baekje in Japonske sta se pripravljali na vojno proti korejskem kraljestvu Silla, a je cesari?ina smrt pokvarila na?rte. Leta 661 je umrla v pala?i Asakura pred odhodom vojske v Korejo. Oktobra so njeno telo pripeljali po morju s Kju?uja v pristani??e Naniva-zu (dana?nja Osaka ); dr?avni pogreb je potekal zgodaj novembra.

Cesarica Saimei je vladala sedem let, strokovnjaki pa jih ne povezujejo z nobeno ero ( nengo ). Era Tajho je dodala inovacijo imenovanja nengo , ki pa je do vladavine cesarja Monmuja hirala. Vrnil jo je leta 701 s razglasitvijo obdobja Tajho.

Dejanski kraj cesari?inega groba je znan. Prepoznali so ga v grobnici Kengo?izuka v vasi Asuka, prefektura Nara . [13] [14]  Tradicionalno jo ?astijo v spominskem ?intoisti?nem sveti??u ( misasagi ) v Nari. Cesarska hi?a je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej. Uradno se imenuje  O?i-no-Okanoe no misasagi . [15]

Kugjo [ uredi | uredi kodo ]

Kugjo  (公卿) je skupni izraz za pe??ico najbolj mo?nih mo?kih, delujo?ih na dvoru japonskega cesarja v ?asu pred obdobjem Meid?i .

Ve?ino ?asa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali ?tirje mo?je naenkrat. Njihovo dru?insko ozadje in izku?nje so jih pripeljale do vrha dru?be. V ?asu vladavine cesarice Kogjoku so organ Dajd?o-kan  sestavljaliː

  • Sadajd?in (≫Minister na levi≪)
  • Udajd?in  (≫Minister na desni≪)

Del skupine kugjo  v ?asu vladavine cesarice Saimei so bili:

  • Sadajd?in Kose no Tokoda (巨勢?太) (593-658), 649-658 [16]
  • Udajd?in  (ni imenovan)
  • Najdajd?in  (?臣 ≫Minister na sredini≪), Nakatomi no Kamako (中臣鎌子) (Fud?ivara no Kamatari, 藤原鎌足) (614-669), 645-669

V popularni kulturi [ uredi | uredi kodo ]

Upodobil jo je Kim Min-kjung v televizijski seriji KBS1 2012?2013 Dream of the Emperor (Sanje o cesarju).

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Faceted Application of Subject Terminology
  2. ↑ Imperial Household Agency ( Kunaich? ): 皇極(こうぎょく)天皇 (35) and 齊明(さいめい)天皇 (37)
  3. ↑ Kunaich?: ?明天皇 (37)
  4. ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan , pp. 49, 51.
  5. ↑ Brown, Delmer et al. (1979). Gokansh? , p. 265?267; Varley, H. Paul. (1980). Jinn? Sh?t?ki . p. 130?134; Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon , pp. 43?54. , str. 43, na Google Knjige
  6. ↑ Brown, pp. 264; prior to Emperor Jomei , the personal names of the emperors ( imina ) were very long and people did not generally use them; however, the number of characters in each name diminished after Jomei's reign.
  7. ↑ Ponsonby-Fane, p. 8.
  8. ↑ Ashton, William. (2005). Nihongi , p. 171; Ponsonby-Fane, p. 8.
  9. ↑ Brown, p. 265.
  10. ↑ Titsingh, pp. 43?47.
  11. ↑ Brown, p. 270.
  12. ↑ Titsingh, pp. 43?54.
  13. ↑ http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20100910a5.html Japan Times: Nara tomb said that of seventh century empress
  14. ↑ http://www.japantoday.com/category/national/view/tomb-identified-as-that-of-7th-century-empress-saimei [ mrtva povezava ] Japan Today: Tomb identified as that of 7th-century Empress Saimei
  15. ↑ Ponsonby-Fane, p. 420.
  16. ↑ Brown, p. 267.

Reference [ uredi | uredi kodo ]

  • Aston, William George. (1896). Nihongi: Chronicles of Japan from the Earliest Times to A.D. 697 . London: Kegan Paul, Trench, Trubner. OCLC 448337491
  • Brown, Delmer M. and Ichir? Ishida, eds. (1979). Gukansh?: The Future and the Past . Berkeley: University of California Press. ISBN   978-0-520-03460-0 ; OCLC 251325323
  • Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). The Imperial House of Japan . Kyoto: Ponsonby Memorial Society. OCLC 194887
  • Titsingh, Isaac. (1834). Nihon ?dai Ichiran ; ou, Annales des empereurs du Japon . Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. OCLC 5850691
  • Varley, H. Paul. (1980). Jinn? Sh?t?ki: A Chronicle of Gods and Sovereigns . New York: Columbia University Press. ISBN   978-0-231-04940-5 ; OCLC 59145842
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cesarica_Kogjoku&oldid=5798407 ≪