Centurion ( latinsko centurio , anti?no gr?ko κεντυρ?ων [kenturion], tudi ?κατ?νταρχο?, [hekatontarhos], v srednjem bizantinskem obdobju κ?νταρχο? [kentarchos]) ^[1] je bil po Marijevih reformah leta 107 pr. n. ?t. profesionalni ?astnik rimske armade. Ve?ina centurionov je poveljevala 80-100, v?asih tudi do 160 mo?em, odvisno od obdobja. Vi?ji centurioni so poveljevali kohortam ali bili visoki ?tabni ?astniki svojih legij. Centurioni so bili tudi v rimski vojni mornarici.

Izvor besede centurija ni povsem jasen. Centurija (latinsko centuria ) je bila prvotno volilna enota Centurijske skup??ine ( comitia centuriata ), ene od treh skup??in Rimske republike , ki je bila ustanovljena okoli leta 450 pr. n. ?t.. Centurija kot celota je ?tela en glas. ^[2] Pozneje je pre?la tudi na voja?ko podro?je, kjer se je povsem udoma?ila, tudi zato, ker se je zaradi podobnosti z besedo centum (sto) za?ela pojmovati kot "skupina stotih mo?".

Vloga centurionov v rimski opehoti [ uredi | uredi kodo ]

V rimski pehoti so centurioni sprva poveljevali centuriji ali stotniji. Centurije so se razvile iz rimskega plemenskega sistema v ?asu servijskih reform in so lahko imele od 200 do 1.000 mo?. Generali in cesarji so kasneje njihovo ?tevilo tudi podvojili ali razpolovili. Centurije Julija Cezarja , na primer, so imele sprva dvojno ?tevilo mo?.

Centurioni so imeli dvakrat, morda tudi do sedemnajst krat ve?je pla?e kot povpre?ni legionarji. ^[3] Legionarji veterani so pogosto slu?bovali kot najemniki svojih nekdanjih centurionov. ^[4]

V obdobju cesarstva se je polo?aj centurionov v kohorti postopoma dvigoval, dokler niso poveljevali tudi prednostnim centurijam in nazadnje celim kohortam. Najbolj?i centurioni so bili povi?ani v centurione prve kohorte. Imenovali so se primi ordines in poveljevali eni od deset centurij v prvi kohorti ali bili ?tabni ?astniki. Najvi?ji med njimi se je imenoval primus pilus . Poveljeval je prvi centuriji in se udele?eval vojnih posvetov. ^[5] Razlike med stopnjami drugih centurionov so bile majhne.

Primus pilus se je tako imenoval zato, ker je bila njegova centurija v prvi vrsti prve (najbolj desne) kohorte. V legiji s polnim ?astni?kim kadrom je bilo nad primusom pilusom samo osem ?astnikov: legat ( legatus legionis ), ki je poveljeval legiji, vi?ji tribun ( tribunus laticlavus ), ki je bil po polo?aju drugi poveljujo?i ?astnik v legiji, prefekt tabora ( praefectus castrorum ) in pet drugih tribunov ( tribuni angusticlavii ), ki so bili verjetno vi?ji ?tabni ?astniki, po polo?aju pribli?no primerljivi s sedanjimi polkovniki .

Primerjanje centurijskih stopenj s sodobnimi ?astni?kimi ?ini lahko privede do nepravilnih domnev. Centurioni so bili lahko izvoljeni, imenovani v senatu ali iz razli?nih razlogov povi?ani vojaki. ^[6]  Za Julija Cezarja pravijo, da je svoje centurione imenoval zaradi njihovega poguma, na primer tiste, ki so se prvi povzpeli na nasprotnikove okope ali prvi prebili nasprotnikove vrste. To seveda ni moglo biti povsem res, ker bi bilo v mirnih obdobjih v rimski vojski veliko pomanjkanje centurionov. ^[7] ?etudi stopnje centurionov niso neposredno primerljive s sodobnimi ?astni?kimi ?ini, so v grobem primerljive s sodobnimi ni?jimi in srednjimi ?astni?kimi ?ini. ^{[8] [9]}

Centurioni so bili prepoznavni po pre?nem grebenu iz konjske ?ime na ?eladi, kovinskih golenicah in me?u, pripetem na levem boku, kot so ga nosili rimski ?astniki. Vojaki so nosili me?e na desnem boku. ^[10] Borili so se praviloma skupaj z vojaki, katerim so poveljevali. Njihov poveljni?ki polo?aj je bil spredaj desno pred formacijo centurije. Ker so s svojim zgledom vodili in navdihovali svoje vojake in pogosto razkazovali svoje izku?nje in pogum, je bila med njimi pogosto nesorazmerno visoka smrtnost.

Drugi poveljujo?i ?astniki v centurijah so bili optiones .

Centurioni so bili osebno odgovorni za usposabljanje in disciplino svojih legionarjev, zato so bili znani tudi po ostrih kaznih. Tacit je v Analih zapisal zgodbo, znano kot Cedo alteram (v grobem prevodu Daj mi drugo ):

≫Uporni vojaki so izgnali tribune in tabornega prefekta in oplenili njihovo prtljago. Zatem so ubili centuriona Lucila, kateremu so vojaki dali vzdevekin "Daj mi drugo", ker je po vsaki palici, ki jo je zlomil na vojakovem hrbtu, glasno zahteval drugo in drugo in…≪

Palice, ki jih omenja Tacit, so se imenovale vitis in so bile simbol centurionove avtoritete in hkrati orodje za kaznovanje vojakov.

Centurioni so imeli pomemben in vpliven polo?aj v rimski dru?bi, ki je, zgleda, izhajal iz njihovega voja?kega polo?aja. ^[11] Po upokojitvi so jih z veseljem zaposlovali kot liktorje . ^[12]

Napredovanje [ uredi | uredi kodo ]

Vsaka kohorta znotraj legije je imela svojo prioriteto. Enako na?elo je veljalo tudi za centurije znotraj kohorte in centurione. Njihov rang je bil odvisen od prioritete kohorte in centurije, kateri je poveljeval. Centurija se je pogosto imenovala kar po svojem centurionu.

Centurioni so za?eli svojo kariero v centurijah z ni?jo prioriteto in postopoma napredovali. Napredovanje je bilo obi?ajno odvisno od njegovih izku?enj in ?asa slu?bovanja in ni nikoli ?lo vi?je od poveljstva 1. kohorte. Posebno pogumni centurioni so lahko napredovali tudi ve? stopenj naenkrat. Cezar , na primer, je enega od svojih centurionov povi?al za osem stopenj naenkrat. ^[13] Napredovanje je pogosto pomenilo premestitev v drugo legijo.

V obdobju manipelskih legij je poveljni?ki kader legije ?tel ?estdeset ?astnikov, organiziranih kot

• hastati : deset mlaj?ih in deset starej?ih ?astnikov
• principes : deset mlaj?ih in deset starej?ih ?astnikov
• triarii : pet mlaj?ih in pet starej?ih ?astnikov

V cesarskih legijah so bili organizirani po vrstnem redu napredovanja:

• 1. kohorta
• 2. kohorta
• 3. kohorta itd.

V 1. kohorti je bilo pet centurij z dvojnim tevilom vojakov kot v obi?ajnih centurijah. Vsi centurioni iz 1. kohorte so bili po ?inu vi?ji od vseh centurionov iz drugih kohort.

Zahteve [ uredi | uredi kodo ]

Centurioni so morali biti pismeni, imeti dobre zveze (priporo?ilna pisma), biti stari najmanj trideset let in imeti vsaj nekaj let slu?bovanja v armadi.

Centurione v pehoti so izbirali po njihovi velikosti, mo?i ter spretnosti v metanju kopja in rokovanju z me?em in ??itom, se pravi, da so morali biti vsestranski. Poleg tega so morali biti oprezni, hladnokrvni, aktivni in pripravljeni brez ugovorov izpolnjevati ukaze. Med svojimi vojaki so morali vzdr?evati voja?ke ve??ine in disciplino ter urejenost njihovih obla?il, oklepov in oro?ja. ^[14]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]