Carl Orff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Carl Orff
Portret
Carl Orff in Lieselotte Holzmeister (1956)
Rojstvo 10. julij 1895 ( {{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […]
Munchen [4]
Smrt 29. marec 1982 ( {{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1] [2] […] (86 let)
Munchen [5] [6]
Dr?avljanstvo   Nem?ko cesarstvo
  Weimarska republika
  Tretji rajh
  Zvezna republika Nem?ija
  Nem?ija [7]
Poklic skladatelj , muzikolog , glasbeni pedagog , univerzitetni u?itelj , glasbeni teoretik , libretist
Spletna stran
orff.de/start.html

Carl Orff , nem?ki skladatelj in pedagog , * 10. julij 1895 , Munchen , Nem?ko cesarstvo , † 29. marec 1982 , Munchen.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Orff ni ?elel govoriti o svoji preteklosti , zato so biografski podatki, predvsem v ?asu svetovnih vojn , delno zabrisani. Izhajal je iz nem?ke dru?ine, ki je bila zelo aktivna v nem?ki vojski. Voja?ka godba o?etovega polka je pogosto igrala glasbo mladega Carla. Do leta 1914 je ?tudiral glasbo na munchenski Akademiji za glasbo, med 1. svetovno vojno pa je slu?il voja?ki rok. Zatem je deloval na razli?nih pozicijah v opernih hi?ah v Mannheimu in Darmstadtu , kasneje pa se je vrnil v Munchen in nadaljeval ?tudij glasbe.

Orff je soustanovitelj ≫Guentherjeve ?ole≪ za gimnastiko , glasbo in ples v Munchnu, kjer je bil od leta 1925 do svoje smrti vodja glasbenega oddelka. Predvsem se je ukvarjal z otroki in razvil mnoge teorije v glasbenem izobra?evanju. Po njem je dobil ime orffov instrumentarij .

Skladatelj se v ?asu Tretjega rajha ni formalno povezoval z nacisti?no stranko , kljub temu pa ga je avtomatizem popularnosti njegovega slavnega dela, Carmine Burane , povezoval z ideologijo in ustrojem takratne dr?ave. Orff je bil bli?nji prijatelj Kurta Huberja , enega od osnovalcev odporni?kega gibanja Die Weiße Rose ( Bela vrtnica ), ki ga je leta 1943 ubil gestapo . Po 2. svetovni vojni je Orff trdil, da je bil ?lan te skupine in, da je sodeloval pri odporni?kem gibanju, vendar za to ni nobenih trdnih dokazov.

Orff je pokopan v baro?ni cerkvi pivovarskega benediktinskega samostana Andechs , ju?no od Munchna.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Skladbe za orkester [ uredi | uredi kodo ]

Komorne skladbe [ uredi | uredi kodo ]

Dramska dela [ uredi | uredi kodo ]

  • Gisei, das Opfer ; opera na lasten libreto , po staro- japonski drami Terakoya (1913)
  • Der Mond, ein kleines Welttheater (Zemlja, malo svetovno gledali??e, 1939)
  • Die Kluge (1943)
  • Die Bernauerin , na lastno besedilo (1947)
  • Antigonae (besedilo: F. Holderlin, po Sofoklu , 1949)
  • Astutuli , bavarska komedija (govorjena drama z nekaj glasbenimi vlo?ki; na lastno besedilo, 1953)
  • Ojdip, tiran (tragedija na besedilo F. Holderlina, po Sofoklu; 1959)

Scenske kantate [ uredi | uredi kodo ]

  • Carmina Burana (1937)
  • Catulli Carmina (1943)
  • Trionfo di Afrodite (1953)
  • Ein Sommernachtstraum (Sen kresne no?i; 1952, revidirana verzija 1962)
  • Comoedia de Christi Resurrectione (1956)
  • Ludus de nato Infante mirificus (1961)
  • De temporum fine comoedia, Vigilia (1873, Neufassung 1977)

Predelave [ uredi | uredi kodo ]

Zbirke za otroke [ uredi | uredi kodo ]

  • Orff-Schulwerk: Musik fur Kinder (1930-35, revidirano 1950-54)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]