Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bose-Einsteinova statistika
[boze-ajn?tajnova ~] v
statisti?ni
termodinamiki
dolo?a
statisti?no
porazdelitev
nerazlo?ljivih
bozonov
po energijskih stanjih v stanju
toplotnega ravnovesja
.
Bose-Einsteinova (B-E) statistika je sorodna
Maxwell-Boltzmannovi statistiki
(M-B) in
Fermi-Diracovi statistiki
(F-D). Slednja velja za nerazlo?ljive delce, za katere velja
Paulijevo izklju?itveno na?elo
, M-B pa velja za
klasi?ne
, torej identi?ne, vendar razlo?ljive delce, in predstavlja visokotemperaturni pribli?ek tako za B-E, kot za F-D.
Za razliko od fermionov za bozone ne velja Paulijevo izklju?itveno na?elo, zatorej lahko neomejeno ?tevilo bozonov obenem zaseda isto
kvantno stanje
. To pojasnjuje, zakaj se pri nizkih temperaturah bozoni obna?ajo druga?e kot fermioni - vsi delci se namre? zberejo v enem samem kvantnem stanju z najni?jo
energijo
. Pojav je znan kot
Bose-Einsteinova kondenzacija
.
Bose-Einsteinovo statistiko je vpeljal za
fotone
leta
1920
indijski fizik
Satjendra Nat Bose
, na
atome
pa jo je posplo?il leta
1924
Albert Einstein
.
Bose-Einsteinova porazdelitev
[
uredi
|
uredi kodo
]
Porazdelitev
f(E)
navaja verjetnost, da delec z lastno energijo ni? najdemo v stanju z energijo
E
:
Pri tem je
- E
... energija,
- k
B
...
Boltzmannova konstanta
,
- T
...
absolutna
temperatura
in
- A
... normalizacijska konstanta
