Bona Sforza
Lucas Cranach mlaj?i (1553): Portret Bone Sforza
Kraljica-?ena Poljske Velika kneginja-?ena Litve
Tenure	18. april 1518 ? 1. april 1548
Kronanje	18. april 1518 Krakov , Poljska
Vojvodinja Barija
Tenure	11. februar 1524  – 1557
Predhodnik	Izabela Aragonska
Naslednik	nih?e (priklju?itev k Neapeljskemu kraljestvu )
Rojstvo	2. februar 1494 [1] Vigevano [d] [2]
Smrt	19. november 1557 [3] (63 let) Castello Svevo, Bari [3] , Bari [2]
Pokop	Bazilika sv. Nikolaja, Bari
Zakonec	Sigismund I. Poljski ​ ​ ( por.  1517; † 1548) ​
Potomci Podrobnost	? Izabela Jagelo, kraljica Ogrske ? Sigismund II. Avgust , kralj Poljske ? Zofija Jagelo, vojvodinja Brunswick-Luneburga ? Ana Jagelo , kraljica Poljske ? Katarina Jagelo, kraljica ?vedske
Rodbina	Dru?ina Sforza
O?e	Gian Galeazzo Sforza
Mati	Izabela Aragonska
Religija	rimsko katoli?ka

Bona Sforza d'Aragona je bila druga ?ena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve , * 2. februar 1494 , Vigevano, Milanska vojvodina , † 19. november 1557 , Bari , Neapeljsko kraljestvo .

Bila je tudi vojvodinja Barija in Rosana. Izhajala je iz vplivne dru?ine Sforza, ki je Milanski kne?evini vladala od leta 1447.

Bona se je kot pametna, energi?na in ambiciozna ?enska aktivno vklju?ila v politi?no in kulturno ?ivljenje Poljske in Litve. Da bi pove?ala dr?avne prihodke, je izvedla razli?ne gospodarske in kmetijske reforme, vklju?no z daljnose?no reformo Wallacha v Veliki kne?evini Litvi, kar je spro?ilo tako imenovano kurjo vojno . V zunanji politiki je bila naklonjena Osmanskemu cesarstvu in v?asih nasprotovala Habsbur?anom . Njeni potomci so bili upravi?enci do vra?ila neapeljskega posojila, ki ga je dala ?panskemu kralju Filipu II. in ni bilo nikoli v celoti vrnjeno.

Otro?tvo [ uredi | uredi kodo ]

Bona je bile rojena 2. februarja 1494 v Vigevanu, Milano , kot tretji od ?tirih otrok Giana Galeazza Sforza, dednega vojvode Milanske vojvodine , in Izabele Neapeljske, h?erke neapeljskega kralja Alfonza II. iz dru?ine Trastamara. Njen prastric Ludovico Sforza, znan kot "Il Moro", je uzurpiral o?etov polo?aj in poslal Bonino dru?ino ?ivet v grad Castello Visconteo v Paviji , kjer je njen o?e umrl isto leto kot je bila rojena Bona. Po Paviji so se ?irile govorice, da ga je Ludovico zastrupil.

Bonina dru?ina se je preselila v milanski grad Sforza, kjer je ?ivela pod budnim Ludovicovim o?esom. Ludovico se je bal, da bi se Milan?ani uprli in na njegovo mesto postavili Boninega priljubljenega brata Francesca. Da bi zmanj?al tveganje, je Ludovico de?ka lo?il od dru?ine in njegovi materi podelil vojvodini Bari in Rossano. Na?rte je prekinila italijanska vojna 1499?1504, v kateri je francoski kralj Ludvik XII. Ludovica odstavil in Francesca odpeljal v Pariz . Ker v Milanu ni ostalo ni?, se je preostali del Bonine dru?ina februarja 1500 odpravil v Neapelj . Vojna je nazadnje dosegla tudi Neapeljsko kraljestvo . Bonin prastric in neapeljski kralj Friderik I. je bil odstavljen, Bona in sorodniki pa so se za?asno skrili na aragonskem gradu na Ischii .

Do aprila 1502 so pomrli vsi Bonini sorojenci. Z materjo sta se preselili v grad Normanno-Svevo v Bariju , kjer se je za?elo Bonino odli?no izobra?evanje. Njena u?itelja sta bila italijanska humanista Crisostomo Colonna in Antonio de Ferraris, ki sta jo pou?evala matematiko, naravoslovje, geografijo, zgodovino, pravo, latin??ino, klasi?no knji?evnost, teologijo in igranje na ve? glasbil.

Predlogi za poroko [ uredi | uredi kodo ]

Ko je dru?ina Sforza leta 1512 ponovno pri?la na oblast v Milanski vojvodini, je Izabela upala, da bo Bono poro?ila z vojvodo Maksimilijanom Sforza, s ?imer bi zagotovila nadaljnjo legitimnost Maksimilijanove vladavine. Imela je tudi druge predloge. ?panski kralj Ferdinand II. Aragonski je za ?enina predlagal Giuliana de' Medici, brata pape?a Leona X. , ona sama je predlagala Ferdinandovega 10-letnega vnuka Ferdinanda Habsbur?kega, pape? Leon X. pa je predlagal Filipa, vojvodo Nemoursa, ki bi nasledil Savojsko vojvodino, ?e bi njegov brat Karel III. abdiciral. Prvotni in najverjetnej?i na?rt za poroko z Maksimilijanom Sforzo je propadel, ko je bil po francoski zmagi v bitki pri Marignanu leta 1515 odstavljen. Pape? Leon X. je namesto njega predlagal svojega ne?aka Lorenza de' Medici, vojvodo Urbinskega, ker je upal, da bo Lorenza preko Boninih dednih zahtevkov namestil za milanskega vojvodo. Ker je bila francoska oblast v Milanu premo?na, je na?rt spodletel.

Ko je poljski kralj Sigismund I. Stari oktobra 1515 ovdovel, sveti rimski cesar Maksimilijan I. , ni ?elel, da bi se Sigismund poro?il s ?e kak?no habsbur?ko nasprotnico, kot je njegova pokojna ?ena Barbara Zapolya . Cesar je zato hitro ukrepal in za Sigismunda izbral tri primerne neveste: svojo vnukinjo Eleanoro Avstrijsko, ovdovelo kraljico Joanno Kastiljsko in Bono Sforzo. 36-letna Joanna je bila izlo?ena zaradi njene starosti, zato ji je Eleanorin starej?i brat namesto Sigismunda I. za mo?a izbral portugalskega kralja Manuela I. Poljski plemi?i so za neveszo predlagali Ano Radziwiłł, vdovo Konrada III. Mazovskega.

Izabela je v Vilno poslala Boninega starega u?itelja Crisostoma Colonna in diplomata Sigismunda von Herbersteina, da bi poljskega kralja prepri?ala, da izbere Bono. Odposlancema je to uspelo. Poro?na pogodba je bila podpisana septembra 1517 na Dunaju . Bonina dota je bila zelo velika: 100.000 dukatov , osebna lastnina v vrednosti 50.000 dukatov ter vojvodini Bari in Rossano, ki bi ju podedovala po materini smrti. V zameno je Sigismund svoji bodo?i ?eni podelil mesta Nowy Korczyn, Wi?lica, ?arnow, Radomsko, Jedlnia, Kozienice, Ch?ciny in Inowrocław.

V Bari je odpotoval krakovski nad?kof Jan Konarski, da bi Bono pripeljal na Poljsko. Poroka per procura je bila 6. decembra 1517 v Neaplju. Bonina poro?na obleka iz svetlo modrega bene?kega satena naj bi stala kar 7.000 dukatov. Potovanje na Poljsko je trajalo ve? kot tri mesece. Bona in Sigismund sta se prvi? sre?ala 15. aprila 1518 v predmestju Krakova .

Kraljica Poljske in velika kneginja Litve [ uredi | uredi kodo ]

Bonin poroka in kronanje sta potekala 18. aprila 1518, praznovanje pa je trajalo ?e cel teden. Energi?na kraljica si je skoraj od za?etka svojega ?ivljenja na Poljskem prizadevala pridobiti mo?an politi?ni polo?aj in za?ela oblikovati krog privr?encev. 23. januarja 1519 ji je pape? Leon X. , s katerim je bila v prijateljskih odnosih iz njenih italijanskih dni, podelil privilegij, da podeli osem beneficij v petih poljskih stolnicah: Krakov , Gniezno , Poznanj , Vroclavek in Frombork . Maja 1519 je bil privilegij raz?irjen na petnajst beneficij. Ta zelo pomemben privilegij ji je omogo?il, da si je zagotovila podporo razli?nih uradnikov. Trije njeni najbolj zaupanja vredni podpornike, Piotr Kmita Sobie?ski, Andrzej Krzycki in Piotr Gamrat, so bili znani kot triumvirat . Odkrito se je vpletala v razli?ne dr?avne zadeve, kar se ni ujemalo s tradicionalnim idealom kraljeve ?ene. ?etudi se kraljevi par ni strinjal v ?tevilnih doma?ih in tujih zadevah, je bil zakon skladen in uspe?en.

Notranja politika [ uredi | uredi kodo ]

Bona je bila prepri?ana, da je ena od najpomembnej?ih stvari, potrebnih za krepitev kraljeve oblasti, ustrezen dohodek, zato si je prizadevala zbrati ?im ve? dinasti?nega bogastva, ki bi njenemu mo?u omogo?ilo finan?no neodvisnost za obrambo kraljestva pred zunanjimi gro?njami brez po?asne podpore parlamenta. Kraljeva dru?ina je pridobila ?tevilne posesti v Litvi in v letih 1536?1546 dokon?no prevzela Veliko kne?evino. Pomagala je reformirati obdav?itev kmetijstva, vklju?no z enotnimi dajatvami za kmete, in izmeriti kmetijske povr?ine. Ta dejanja so kralju prina?ala velike dobi?ke. ^[4]

V ?elji, da bi zagotovili kontinuiteto dinastije Jageloncev na poljskem prestolu, se je kraljevi par odlo?il, da morajo plemi?i in magnati za prestolonaslednika priznati njunega edinega sina, mladoletnega Sigismunda Avgusta . Litovski plemi?i so mu okoli leta 1527?1528 najprej priznali polo?aj kneza, potem pa je bil leta 1529 vivente rege okronan za Sigismunda II. Avgusta. Kronanje je privedlo do velikega nasprotovanja poljske gospode, zaradi ?esar je bil soglasno sprejet zakon, da morajo naslednje volitve novega kralja potekati po smrti prej?njega.

Leta 1539 je Bona nejevoljno vodila se?ig na grmadi 80-letne Katarzyne Weiglowe, obsojene zaradi krivoverstva . Po tem dogodku se je za?elo obdobje strpnosti. Kralji?in spovednik Francesco Lismanino ji je pomagal ustanoviti Kalvinisti?no akademijo v Pi?czowu.

Zunanja politika [ uredi | uredi kodo ]

Bona je bila klju?na oseba pri vzpostavljanju poljskih zavezni?tev, ?eprav se je zaradi njega spola in italijanskegas porekla govorilo, da je razvpita zarotnica. Poleg dobrih odnosov z Vatikanom si je prizadevala ohraniti dobre odnose tudi z Osmanskim cesarstvom in imela stike s Hurrem Sultan , glavno ?eno Sulejmana Veli?astnega . Domneva se, da je bila Poljska ravno zaradi dobrih odnosov med kraljicama med italijanskimi vojnami re?ena pred napadom osmanske vojske.

Zaskrbljen zaradi vse tesnej?ih vezi med Habsbur?ani in Rusijo je Sigismund I leta 1525 posku?al skleniti francosko-poljsko zavezni?tvo s francoskim kraljem Francem I. , da bi se izognil morebitni vojni na dveh frontah. Pogajanja so se prekinila in zavezni?tvo je razpadlo, ko je cesar Karel V. v bitki pri Pavii leta 1525 premagal francosko vojsko.

Bona je bila kjub krvnemu sorodstvu v?asih huda nasprotnica Habsbur?anov. Zavzemala se je za priklju?itev ?lezije k poljski kroni v zameno za njeni dedni vojvodini Bari in Rossano, vendar Sigismund I. te ideje ni v celoti podprl. Ker je ?elela zavarovati svojo najstarej?o h?erko Izabelo, je uspe?no podpirala svojega zeta Ivana Zapolja kot naslednika ogrske krone proti Ferdinandu Habsbur?kemu, potem ko je bil Ludvik II. Ogrski leta 1526 ubit v bitki pri Moha?u .

Pokroviteljica umetnosti [ uredi | uredi kodo ]

Sigismunda I. je zelo zanimala o?ivitev klasi?ne antike, Bona pa je igrala klju?no vlogo pri razvoju poljske renesanse . Iz svoje domovine je pripeljala priznane italijanske umetnike, arhitekte in kiparje. Njena najbolj znana umetni?ka prispevka sta bila sodelovanje pri ?iritvi pala?e velikih litovskih vojvod v Vilni ^[4] in gradnja gradu Ujazdow, ki je vklju?eval velik park in mena?erijo. Na?rte zanj je pripravil Bartolomeo Berrecci da Pontassieve, ki je zasnoval tudi ve? drugih projektov na Poljskem.

Kraljica mati [ uredi | uredi kodo ]

1. aprila 1548 je Sigismund I. Stari umrl. Nasledil ga je sin Sigismund II. Avgust . Mati in sin sta se pred tem sprla zaradi njegove poroke z Barbaro Radziwiłł, njegovo nekdanjo ljubico, kateri je poljsko plemstvo mo?no nasprotovalo, ?etudi je mati nazadnje sprejela sinovo odlo?itev. Zaradi poslab?anja odnosov s sinom in mo?eve smrti se je Bona s svojimi neporo?enimi h?erkami umaknila v Mazovijo in ostala tam osem let, preden se je vrnila v Bari.

Neapeljski kredit [ uredi | uredi kodo ]

Februarja 1556 je Bona od?la iz Poljske v svojo rodno Italijo z zakladi, ki jih je nabrala v 38 letih vladanja. Maja je prispela v Bari in prevzela materini vojvodini. Kmalu po prihodu so jo obiskali odposlanci ?panskega kralja Filipa II. in jo sku?ali prepri?ati, naj se odre?e vojvodinama Bari in Rossano v korist habsbur?ke ?panije, kar je Bona zavrnila.

Fernando Alvarez de Toledo, 3. vojvoda Alba, ki je bil takrat podkralj v Neaplju, se je bal francoskega napada in je zbiral denar za vojake. Bona, ki je morda imela ambicije, da bi sama postala podkralj Neaplja, se je strinjala, da bo vojvodi Albe posodila ogromno vsoto 430.000 dukatov z 10-odstotnimi letnimi obrestmi. Posojilo je bilo zajam?eno s carinami, pobranimi v Foggii . Posojilne pogodbe so bile podpisane 23. septembra in 5. decembra 1556.

Habsbur?ani so bili odlo?eni pridobiti Bari in posojila niso nameravali vrniti. 8. novembra je Bona zbolela z bole?inami v trebuhu. Ko je 17. novembra za?ela izgubljati zavest, je njen zaupanja vredni dvorjan Gian Lorenzo Pappacoda pripeljal notarja Marca Vincenza de Baldisa, ki je napisal njeno oporoko. Bari, Rossano, Ostuni in Grottaglie je prepustila Filipu II., velike vsote denarja pa Pappacodovi dru?ini. H?erke so dobile enkratno izpla?ilo po 50.000 dukatov. Izjema je bila Izabela, ki je dobivala po 10.000 dukatov letno. Njen edini sin, kralj Sigismund II. Avgust, ki je bil imenovan za glavnega upravi?enca, je na koncu podedoval le denar, nakit in njeno drugo osebno premo?enje. Naslednji dan se je Bona po?utila bolje in je Scipiju Catapaniju narekovala novo oporoko, v kateri je Bari in drugo premo?enje prepustila Sigismundu II. Avgustu.

Zgodaj zjutraj 19. novembra 1557 je Bona Sforza umrla v starosti 63 let. Na skrivnosten na?in so umrli tudi njen kuhar, pa?, majordom in pisar. ^[5] Pokopana je bila v baziliki svetega Nikolaja v Bariju v grobnici v tedanjem renesan?nem slogu, ki jo je dala zgraditi njena h?i Ana.

Otroci [ uredi | uredi kodo ]

Bona Sforza je imela dva sinova in tri h?erke:

• Izabelo (18. januar 1519 ? 15. september 1559), poro?eno z ogrskim kraljem Ivanom Zapolja ,
• Sigismunda II. Avgusta (1. avgust 1520 ? 7. julij 1572), o?etovega naslednika na poljskem in litovskem prestolu,
• Zofijo (13. julij 1522 ? 28- maj 1575), poro?eno s Henrikom V., vojvodom Brunswick-Luneburga,
• Ano (18. oktober 1523 ? 9. september 1596), naslednico Sigismunda II. Avgusta na poljskem in litovskem prestolu,
• Katarino (1. november 1526 ? 16. september 1583), poro?eno s kraljem Ivanom III. ?vedskim ,
• Alberta, rojenega in umrlega 20. septemba 1527 zaradi materinega padca s konja. ^[6]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]