Bolj?oj teater Большой театр
Pogled na zunanjost teatra po obnovi
Splo?ni podatki
Tip	gledali??e
Lokacija	Moskva , Rusija
Koordinati	55°45′37″N 37°37′7″E  /  55.76028°N 37.61861°E  / 55.76028; 37.61861
Za?etek gradnje	1820
Dokon?ano	1825
Prenovljeno	1856 1921 2005 - 2011
Naro?nik	Rusija
Tehni?ni podatki
?t. nadstropij	6
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Osip Bove
Spletna stran
Bolshoi.ru www.bolshoi.ru

Bol?oj teater ( rusko Большо?й теа?тр , Veliko gledali??e , uradno: Dr?avni akademski Veliki teater Rusije , rusko Государственный академический Большой театр России ) je gledali?ka , operna in baletna hi?a v sredi??u Moskve , Rusija . Gledali??e je eno najpomembnej?ih opernih in baletnih hi? na svetu.

Za?etek Bol?oj teatra sega v marec 1776 , ko je gubernijski prokurator knez Urusov pridobil najvi?jo privolitev carice Katarine Velike za vzdr?evanje gledali?ke in koncertne hi?e.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Za uradni za?etek tega gledali??a velja 28. marec (17. marec po julijanskem koledarju ) 1776, ko je carica Katarina Velika dodelila knezu Petru Urusovu privilegij organiziranja gledali?kih predstav vseh vrst, vklju?no tudi ma?karade, plese in druge oblike zabave, za dobo deset let.

Urusov je hitro za?el v dolgove, zato si je vzel za partnerja britanskega trgovca Michaela Maddoxa, ki je tedaj delal velike posle po Carski Rusiji . Urusov je kasneje izstopil iz tega projekta, zato je tudi Maddox za?el v nepremostljive dolgove, ki jih je na koncu prevzela carska zakladnica.

Bolj?oj je svojo prvo zgradbo dobil leta 1780. Nahajala se je na desnem bregu reke Neglinaja v ulici Petrovka (zato so Moskov?ani to gledali??e imenovali Petrovski teater ). Zgradba je bila sve?ano odprta 30. decembra 1780 in bila v funkciji do jeseni 1805, ko je pogorela. Bolj?oj je ponovno postal brezdomec ter prirejal predstave po privatnih dvoranah. Leta 1808 je dobil dvorano Arbatov , leseno zgradbo, ki jo je v rekordnem ?asu zgradil Carlo Rossi. Tudi ta je leta 1812, v ?asu Napoleonovega zavzetja Moskve, pogorela.

Od 1806 je Bolj?oj postal eno od carskih gledali??. Njegova gledali?ka ?ola za baletnike, pevce in glasbenike, do tedaj imenovana Teatrska ?ola Petrovski , je postala Moskovski teatrski carski licej (leta 1911 se je preimenovala v Moskovsko ?olo baleta ).

Nate?aj za projekt nove dvorane je bil izveden leta 1819. Na njem je zmagal Andrej Mihalkov, profesor na Umetni?ki akademiji, a je bil na koncu njegov projekt zavr?en kot predrag. Tedanji ?upan Moskve, Dmitrij Golicin, je leta 1820 naro?il nov projekt pri arhitektu Osipu Boveju. Novi Bolj?oj je bil projektiran kot klasicisti?na pala?a, s portikom na osmih masivnih stebrih , na novem trgu, na katerega sredini je bil postavljen velik spomenik Apolonu .

Nova zgradba je bila odprta leta 1825 in je slu?ila svojemu namenu polnih 30 let, vse dokler tudi nje ni 11. marca 1853 prizadel po?ar. Od nje so ostali samo kamniti deli.

Spet je bil izveden nate?aj, tokrat za obnovo zgradbe. Na nate?aju je zmagal Alberto Cavos , glavni arhitekt carskih gledali?? in profesor na Petrograjski umetni?ki akademiji. Obnovljena zgradba gledali??a je bila leta 1856 zgrajena kot popolnoma nova in bistveno ve?ja zgradba, tako da so v novem gledali??u, visokem 6 nadstropij, lahko umestili ve? kot 2300 gledalcev. Novi Bolj?oj je bil sve?ano odprt 20. avgusta 1856, na dan kronanja carja Aleksandra II. , z Bellinijevo opero Puritanci .

Ob koncu 19. stoletja je Bolj?oj zrastel v mogo?no gledali?ko institucijo, katere operna in baletna produkcija ruskih in drugih evropskih avtorjev je imela mo?an vpliv na te umetni?ke zvrsti po celem zahodnem svetu. Po oktobrski revoluciji 1924 je Bolj?oj dobil svoje drugo manj?e prizori??e, leta 1961 pa tudi tretje, nedale? od Kongresne pala?e v Kremlju , s kapaciteto 6000 gledalcev, ki je bila adaptirana v prizori??e za velike spektakle.

Bolj?oj je, ne glede na vse te?ave, uspel pre?iveti oktobrsko revolucijo, obe svetovni vojni in razpad Sovjetske zveze 1990 - 1991. V drugi svetovni vojni je bil delno evakuiran v sibirski Kujbi?ev , del ansambla, ki je ostal v Moskvi pa je nadaljeval z uprizarjanjem predstav na njihovi manj?i sceni. Velik del mlaj?ih ?lanov ansambla je bil regrutiran v Rde?o armado. Glavna gledali?ka zgradba je bila po?kodovana 22. oktobra 1941, ko je bomba padla v portik, a je bila kljub vojni obnovljena v zimskih mesecih 1942.

Od sredine 1950-ih Bolj?oj pogosto gostuje po svetu. ^[1]

Dana?nji Bolj?oj [ uredi | uredi kodo ]

Glavna gledali?ka zgradba je bila ?e ve?krat obnovljena (prvi? 1921), a vedno na hitro, nikoli temeljito, ?eprav je ?e leta 1987 tedanja vladna komisija odlo?ila, da zgradba zaslu?i temeljito rekonstrukcijo. Po ?tevilnih odlogih, se je rekonstrukcija glavne zgradbe za?ela 1. julija 2005 in je trajala vse do 28. oktobra 2011.

Obnovljeni Bolj?oj je bil sve?ano odprt z izvedbo opere Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke , na kateri so bili prisotni tedanji predsednik Rusije Medvjedev in predsednik vlade Putin .

Pomembne premiere [ uredi | uredi kodo ]

Bol?oj je bil prizori??e mnogih zgodovinskih premier, vklju?no:

• ?ajkovskega Vojvoda in Mazepa
• Modesta Mussorgskega ena od ina?ic Borisa Godunova 16. decembra 1888.
• Rachmaninovo Aleko in Francesca da Rimini
• Nikolaja Rimskega-Korsakova opera Pskovi?anka (Dekle s Pskova) , s Feodorom ?aljapinom v vlogi Ivana Groznega
• Dmitrija ?o?takovi?a opera Katarina Izmajlova , 1935.

Druga pomembna dejanja [ uredi | uredi kodo ]

• Prvi simfoni?ni koncert orkestra Bol?oj teatra je potekal 4. maja 1919 v izvedbi Sergeja Koussevitzkyja
• Leonid Sobi?ov, Antonina Ne?danova, Ksenija Dzer?inskaja, Galina Vi?nevskaja, in desetine drugih opernih pevcev je pela v Bol?oj.
• Formalna razglasitev ustanovitve Sovjetske zveze je potekala v Bol?oj teatru

Sklici in viri [ uredi | uredi kodo ]

• Bol?oj teater

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bol?oj teater .

• Uradna spletna stran
• Bolshoi Theatre na portalu Encyclopædia Britannica