Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba ?lanek ≫ wikificirati ≪. Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izbolj?ajte njegovo postavitev . (junija 2014) Za dodatne informacije kliknite povezavo [raz?iri] na desni strani. V ?lanku je premalo koristnih notranjih povezav . Prosimo, nadomestite HTML z wikiozna?evalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge ?lanke s pomo?jo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za ve? informacij glej WP:POVEZAVA ) in preverite, da va?e povezave ka?ejo, kakor ste pri?akovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so ve?ini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izbolj?ajte uvodni razdelek . Uredite naslove poglavij , kot je opisano v Slogovnem priro?niku za postavitev strani . Dodajte infopolje , ?e je to za ?lanek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila ; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje . Odstranite ta ozna?evalec.

Biopsihologija , znana tudi kot biolo?ka psihologija ^[1] , psihobiologija ^[2]  ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije ) za preu?evanje fiziolo?kih, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja. Psihologija pojasnjuje vedenje, biopsihologija pa pojasnjuje to vedenje v biolo?kem okviru, z raziskovanjem na ravni nevronov , ?iv?nih prena?alcev ( nevrotransmiterjev ), mo?ganskih povezav in biolo?kih procesov, ki dolo?ajo do?ivljanje in vedenje.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Biopsihologija se je kot znanstvena veda razvila iz ?tevilnih znanstvenih in filozofskih tradicij 18. in 19. stoletja. V filozofiji, je na primer Rene Descartes predlagal fizikalni model razumevanja ?ivalskega in ?love?kega vedenja. Descartes je predlagal, da je epifiza (pinealna ?leza) mesto, kjer se povezujeta um in telo. Razvil je tudi teorijo, kjer je spreminjanje tlaka telesnih teko?in razlog za reflekse in drugo motori?no vedenje. ^[3]

V enem od prvih u?benikov psihologije, Na?ela psihologije Williama Jamesa (1890), zagovarja, da mora znanstveno preu?evanje psihologije temeljiti na ugotovitvah biologije:

James je imel, kot ve?ina prvih psihologov, velik poudarek izobrazbe iz fiziologije. Za?etek psihologije in biopsihologije kot utemeljene znanstvene vede ima sledi v nastanku fiziologije iz anatomije, natan?neje nevroanatomije. ^[5]

Prve oblike biopsihologije so bila vpra?anja povezave uma in telesa. Prevladovali sta dve prepri?anji, monizem in dualizem. ^[3] Platon je, denimo verjel, da so mo?gani mesto, kjer se zgodijo vsi miselni procesi, med njimi tudi misli. ^[6] Po drugi strani pa je Aristotel verjel, da mo?gani slu?ijo hlajenju ?ustev, ki prihajajo od srca. ^[3]

Druga debata se je razvila glede lokalizacije funkcij oziroma funkcionalne specializacije (mo?gani) proti celovitosti, je imela pomembno vlogo pri razvoju biopsihologije. Wilder Penfiled je skupaj z Rasmussenom razvil zemljevid mo?ganske skorje (korteksa) s preu?evanjem oseb z epliepsijo. ^[3] Raziskave so me drugim pomagale razumeti kateri mo?ganski predeli so odvisni za nadzor vedenja, primer Phineasa Gagea.

Izraz "psihobiologija" je bil ?e uporabljen v razli?nih kontekstih, ki so poudarjali pomembnost biologije, kot v smislu vede, ki raziskuje organske, ?iv?ne in celi?ne spremembe v vedenju, plasti?nosti v nevroznanosti in biolo?ke vsebine v vseh pogledih, predvsem se biologija osredoto?a in analizira osebke in njihova vedenja z znanstvenega gledi??a. V tem kontekstu je psihologija dopolnjujo? ?len, kot socialno orodje, ki podpira biolo?ko znanost. Prvi je izraz "psihobiologija" uporabil Knight Dunlab v svoji knjigi An Outline of Psychobiology (1914) . ^[7] Prav tako pa je bil urednik revije Psychobiology , katere cilj je bil objavljati raziskave, ki vsebujejo povezovanje miselnih in fiziolo?kih funkcij, kar je podro?je biopsihologije ?e danes. ^[7]

Odnos z drugimi podro?ji psihologije in biologije [ uredi | uredi kodo ]

V veliko primerih so eksperimenti temeljili predvsem na ?ivalih in ne na ljudeh; tako je pri?lo do domneve, da si organizmi delimo biolo?ke in vedenjske podobnosti, dovolj velike da dovoljujejo razlago o razli?nih vrstah. Tu so z biopsihologijo povezane primerjalna psihologija, evolucijska psihologija in biologija ter nevrobiologija. Biopsihologija ima paradigmatske in metodolo?ke podobnosti z nevropsihologijo, ki se opira predvsem na ?tudije ljudi z disfunkcijo v ?iv?nem sistemu.

Za biopsihologijo se uporablja tudi izraz fiziolo?ka psihologija, a vendar se ve?ina avtorjev s tem poimenovanjem ne strinja, saj menijo da je fiziolo?ka psihologija podpodro?je biopsihologije. ^[8]

Raziskovalne metode [ uredi | uredi kodo ]

Podro?ja raziskovanja v biopsihologiji [ uredi | uredi kodo ]

V splo?nem, biopsihologi preu?ujejo podobne teme in probleme kot raziskovalci v psihologiji. Do sedaj je velik del literature v biopsihologiji namenjen miselnim procesom in vedenju, ki so skupni razli?nim ?ivalskim modelom. Kot na primer:

• Ob?utenje in percepcija
• Motivirano vedenje (lakota, ?eja, spolnost)
• Nadzorovanje gibanja
• U?enje in spomin
• Ritme spanja in biolo?ki ritmi
• ?ustva

Razvoj je, s pove?ano tehni?no zmogljivostjo in razvojem novih, natan?nej?ih neinvazivnih metod, omogo?il, da se preu?uje vedno ve? ?love?ke posameznike. Biopsihologi tako prisostvujejo pri klasi?nih tematikah s podro?ja psihologije, filozofije in lingvistike. Tako preu?ujejo:

• Jezik
• Razmi?ljanje in odlo?anje
• Zavest

Biopsihologi so v zgodovini veliko prispevali k razumevanju medicinskih motenj, vklju?ujo? tiste, ki so spadali pod domeno klini?nih psihologov in biolo?ke psihopatologije(znane tudi kot abnormalna psihologija). Primeri:

• Parkinsonova bolezen: je degerativna motnja centralnega ?iv?nega sistema, ki pogosto vpliva na motori?ne sposobnosti in govor oblolelega.
• Huntigtonova bolezen: je redka dedna bolezen, katere najo?itnej?i simptomi so neobi?ajno premikanje telesa in pomanjkanje koordinacije. Vpliva pa tudi na miselne sposobnosti in nekatere vidike osebnosti
• Alzheimerjeva bolezen: je nevrodegenerativna bolezen in je v svoji najpogostej?i obliki izra?ena pri ljudeh, ki so starej?i od 65 let in imajo zna?ilne progresivne izpade kognitvnih funkcij, s slab?anjem vsakodnevnih aktivnosti in z vedenjskimi spremebami.
• Klini?na depresija: je pogosto psihiatri?no obolenje, ?igar zna?ilnost je dolgotrajno zni?evanje razpolo?enja, izguba zanimanja v vsakdanje aktvnosti in zmanj?ana sposobnost do?ivljanja u?itka.

• Shizofrenija: je psihiatri?na diagnoza, ki opisuje du?evno motnjo za katero sta zna?ilni neprilagojenost v zaznavanju in izra?anju resni?nosti, najpogosteje se ka?e kot slu?ne halucinacije, preganjalne in bizarne blodnje ali neorganiziran govor in mi?ljenje v smislu pomenljivih socialnih in poklicnih disfunkcij.
• Avtizem je razvojno-mo?ganska motnja, ki prizadane socialno interakcijo in komunikacijo, kar povzro?a omejeno in ponavljajo?e vedenje. Za?ne se razvijati pred tretjim letom.
• Anksioznost: je psiholo?ko stanje, ki ozna?uje kognitivne, somatske, ?ustvene in vedenjske komponente. Te komponente se zdru?ujejo, ki zdru?uje ob?utke, ki so obi?ajno prepoznani kot strah, bojazni in skrb.
• Zloraba drog, vklju?ujo? alkoholizem.

Nobelovi nagrajenci [ uredi | uredi kodo ]

Slede?e Nobelove nagrajence bi lahko ?teli med biolo?ke nevroznanstvenike oziroma nevrobiologe. (Ta lista skoraj povsem izklju?uje neuroanatomiste in nevrofiziologe, torej tiste, ki niso merili vedenja oziroma nevrobiolo?kih spremenljivk)

• Charles Sherrington  (1932)
• Edgar Adrian  (1932)
• Walter Hess  (1949)
• Egas Moniz  (1949)
• Georg von Bekesy  (1961)
• George Wald  (1967)
• Ragnar Granit  (1967)
• Konrad Lorenz  (1973)
• Niko Tinbergen  (1973)
• Karl von Frisch  (1973)
• Roger W. Sperry  (1981)
• David H. Hubel  (1981)
• Torsten N. Wiesel  (1981)
• Eric R. Kandel  (2000)
• Arvid Carlsson  (2000)
• Richard Axel  (2004)
• Linda B. Buck  (2004)

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]