Berke Kan
(
mongolsko
Бэрх, Berh
),
mongolski
vladar
, *
1208
, †
1266
.
Bil vladar
Zlate horde
,
[note 1]
ki je v letih
1257
-
1266
u?inkovito utrdil mo?
Modre
in
Bele horde
.
[note 2]
V Modri (zahodni) hordi je nasledil svojega brata
Batu kana
in bil odgovoren za prvo uradno uvedbo
islama
v kak?no mongolsko dr?avo.
[1]
V
bitki pri Ajn D?alutu
3. septembra
1260
je skupaj z
Mameluki
iz
Egipta
branil
Sveto de?elo
pred drugo mongolsko dr?avo ?
Ilkanatom
.
Beseda Бэрх (berh) v mongolskem jeziku lahko pomeni te?aven, te?ak, muhast ali nepopustljiv.
Berke je bil eden od sinov najstarej?ega
D?ingiskanovega
sina
D?o?ija
in Sultan katun.
Leta
1229
se je udele?il sve?ane razglasitve strica
Ogedeja
za
velikega kana
.
Leta
1236
se je skupaj z brati Ordom, Sinkurjem in Sibanom in ve? sorodniki pridru?il mogo?ni Batu kanovi vojski, ki je ?tela kak?nih 150.000 mo?. Vojska je iz
Sibirije
odkorakala na ozemlje muslimanskih
Vol?kih Bolgarov
in
Kip?akov
in jih podjarmila. Batu in njegov general
Subedej
sta zatem poslala Berkeja v
Zakavkazje
, da bi podjarmil tudi tamkaj?nje Kip?ake. Pozimi leta
1238
-
1239
je Berke porazil Kip?ake in ujel poglavarja
Merkitov
, potem pa je osvojil ?e pore?ji reke Kume v ju?ni
Rusiji
in Tereka v severni
Gruziji
.
Leta
1237
je opusto?il kne?evini
Rjazan
in
Suzdal
in prodrl globoko v Rusijo. Med voja?kim pohodom v
Evropo
je slu?il pod poveljstvom svojega brata.
11. aprila
1241
se je udele?il
bitke pri Mohiju
, v kateri so Mongoli zdesetkali vojsko
Ogrskega kraljestva
. Po Ogedejevi smrti so se vsi kandidati za mongolski prestol vrnili v
Mongolijo
, da bi na
kurultaju
izvolili novega velikega kana. Berke in njegovi bratje so podprli Batuja. Po neuspehu na volitvah se je Batu vrnil v Zlato hordo in zavaroval njene vzhodne meje pred svojimi mongolskimi sorodniki.
Berke je med bivanjem v Saraj?iku v dana?njem
Kazahstanu
naletel na karavano iz
Buhare
in se pogovarjal z ljudmi o njihovi veri. Kmalu zatem ga je
dervi?
Saif ud-Din Dervish iz
Horezma
spreobrnil v
islam
. Berke je prepri?al brata Tuk-Timurja, da je tudi on prestopil v islam.
Leta
1248
je Batu poslal Berkeja in Tuk-Timurja v Mongolijo, da bi
Mongke
kana ustoli?ila za velikega kana. Berke je po svojem prihodu ve?krat povabil k sodelovanju ?lane ?agatajeve in Ogedejeve dru?ine, ki so vabila vljudno zavrnili. Berke je zato leta
1251
brez njih sklical kurultaj in ustoli?il Mongkeja.
Ko je Batu kan leta
1255
umrl, je prestol za kratek ?as prevzel njegov sin Sartak, leta
1257
pa je nanj sedel Berke. Bil je sposoben vladar, ki je nadaljeval z utrjevanjem in stabiliziranjem svojega kanata. Med njegovim vladanjem so Mongoli kon?no porazili upornega Danila Galicijskega in drugi? napadli
Litvo
in
Poljsko
. Mongolska vojska pod poveljstvom slavnega generala
Burundaja
je leta
1259
oplenila Lublin, Zawichost, Sandomierz,
Krakov
in Bytom. Leta
1265
je napadel
Bolgarijo
in
bizantinsko
Trakijo
. Od takrat dalje so Bizantinci pla?evali Zlati hordi davek s tovorom dragocenih tkanin letno.
Berkejeva vojna s Hulegu kanom
[
uredi
|
uredi kodo
]
Berke je po spreobrnitvi v islam postal gore? musliman, kar je povzro?ilo, da je postala Modra horda prete?no muslimanska, vendar so v njej ostali tudi animisti in kristjani. Potem, ko je Hulegu kan umoril bagdadskega kalifa Al-Musta'sima, se je odlo?il za vojno s Hulegu kanom, katerega ozemeljske ambicije v
Siriji
in
Egiptu
so ogro?ale njegove sovernike muslimane.
Medtem so se Mongoli pod poveljstvom
Kitbuka
spopadli s
kri?arji
, ki so posedovali obalo
Palestine
. Mameluki so zato s kri?arji sklenili zavezni?tvo, pre?li preko njihovega ozemlja in v
bitki pri Ajn D?alutu
leta 1260 uni?ili mongolsko vojsko in Kitbuka ubili. Palestina in Sirija sta bili za Mongole za vedno izgubljeni in meja mongolskega cesarstva se je med vladanjem Hulegujeve dinastije ustalila na
Tigrisu
.
Hulegu se je leta
1262
vrnil v svoj kanat, potem pa se je za?ela dr?avljanska vojna z Berkejem in Modro hordo. Eden od vzrokov za vojno je imel versko ozadje, ker je Hulegu opusto?il muslimanski Bagdad,
[note 3]
[note 4]
drugi pa je bil ozemeljski:
Azerbajd?an
, katerega je D?ingiskan dal svojemu sinu D?o?iju, je Mongke dal svojemu bratu Hulegu. Berkeju to sicer ni bilo pogodu, vendar je potrpe?ljivo ?akal do Mongkejeve smrti. Hulegujeva vojska je med vojno do?ivela te?ak poraz ob reki Terek in se je morala umalniti.
Ti vojni pohodi so bili prvi odprti spopadi med Mongoli, ki so napovedali konec enotnosti
Mongolskega cesarstva
.
Berke je v spopadu z Abaka kanom leta
1266
umrl. Nasledil ga je prane?ak Mengu-Timur, ki je nadaljeval politiko zavezni?tva z Mameluki in obvladovanju
Ilkanata
. Mnogi zgodovinarji se strinjajo, da je spor med Berkejem in Hulegujem re?il ostanke
Svete de?ele
, vklju?no z
Meko
in
Jeruzalemom
, pred usodo, ki jo je do?ivel Bagdad.
- ↑
Ime "Zlata" je verjetno nastalo iz stepskega ozna?evanja glavnih strani neba: ?rna ? sever, modra ? vzhod, rde?a ? jug, bela ? zahod in rumena (oziroma zlata) - sredi??e.
- ↑
Imeni Modra in Bela horda skladni s perzijsko tradicijo ozna?evanja strani neba, ki jo uporablja ve?ina sodobnih zgodovinarjev. V tur?ki tradiciji so nazivi ravno obratni, kar povzro?a nekaj zmede v sekundarni literaturi.
- ↑
Muslimanski zgodovinar Rashid al-Din pravi, da je Berke nasprotoval Hulegujevemu napadu na Bagdad in je Mongolom in svojim muslimanskim sovernikom rekel: "Hulegu je oplenil vsa muslimanska mesta in povzro?il kalifovo smrt. Z bo?jo pomo?jo ga bom pozval na odgovornost za tako veliko prelite nedol?ne krvi."
- ↑
Prito?il se je tudi Batu Kanu: "Mongkeju smo pomagali priti na prestol, potem pa je pozabil, kdo je prijatelj in kdo sovra?nik. Zdaj zaradi njega trpijo lakoto de?ele na?ega prijatelja kalifa. To je podlo."
- ↑
Devin De Weese, Devin A, ( DeWeese.
"Islamization and Native Religion in the Golden Horde"
, Penn State Press, Sep 1, 1994,
ISBN 0-271-01073-8
, str. 3
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|