Berke Kan ( mongolsko Бэрх, Berh ), mongolski vladar , * 1208 , † 1266 .

Bil vladar Zlate horde , ^{[note 1]} ki je v letih 1257 - 1266 u?inkovito utrdil mo? Modre in Bele horde . ^{[note 2]} V Modri (zahodni) hordi je nasledil svojega brata Batu kana in bil odgovoren za prvo uradno uvedbo islama v kak?no mongolsko dr?avo. ^[1] V bitki pri Ajn D?alutu 3. septembra 1260 je skupaj z Mameluki iz Egipta branil Sveto de?elo pred drugo mongolsko dr?avo ? Ilkanatom .

Beseda Бэрх (berh) v mongolskem jeziku lahko pomeni te?aven, te?ak, muhast ali nepopustljiv.

Zgodovinsko ozadje [ uredi | uredi kodo ]

Berke je bil eden od sinov najstarej?ega D?ingiskanovega sina D?o?ija in Sultan katun.

Leta 1229 se je udele?il sve?ane razglasitve strica Ogedeja za velikega kana . Leta 1236 se je skupaj z brati Ordom, Sinkurjem in Sibanom in ve? sorodniki pridru?il mogo?ni Batu kanovi vojski, ki je ?tela kak?nih 150.000 mo?. Vojska je iz Sibirije odkorakala na ozemlje muslimanskih Vol?kih Bolgarov in Kip?akov in jih podjarmila. Batu in njegov general Subedej sta zatem poslala Berkeja v Zakavkazje , da bi podjarmil tudi tamkaj?nje Kip?ake. Pozimi leta 1238 - 1239 je Berke porazil Kip?ake in ujel poglavarja Merkitov , potem pa je osvojil ?e pore?ji reke Kume v ju?ni Rusiji in Tereka v severni Gruziji .

Leta 1237 je opusto?il kne?evini Rjazan in Suzdal in prodrl globoko v Rusijo. Med voja?kim pohodom v Evropo je slu?il pod poveljstvom svojega brata. 11. aprila 1241 se je udele?il bitke pri Mohiju , v kateri so Mongoli zdesetkali vojsko Ogrskega kraljestva . Po Ogedejevi smrti so se vsi kandidati za mongolski prestol vrnili v Mongolijo , da bi na kurultaju izvolili novega velikega kana. Berke in njegovi bratje so podprli Batuja. Po neuspehu na volitvah se je Batu vrnil v Zlato hordo in zavaroval njene vzhodne meje pred svojimi mongolskimi sorodniki.

Spreobrnitev v islam [ uredi | uredi kodo ]

Berke je med bivanjem v Saraj?iku v dana?njem Kazahstanu naletel na karavano iz Buhare in se pogovarjal z ljudmi o njihovi veri. Kmalu zatem ga je dervi? Saif ud-Din Dervish iz Horezma spreobrnil v islam . Berke je prepri?al brata Tuk-Timurja, da je tudi on prestopil v islam.

Leta 1248 je Batu poslal Berkeja in Tuk-Timurja v Mongolijo, da bi Mongke kana ustoli?ila za velikega kana. Berke je po svojem prihodu ve?krat povabil k sodelovanju ?lane ?agatajeve in Ogedejeve dru?ine, ki so vabila vljudno zavrnili. Berke je zato leta 1251 brez njih sklical kurultaj in ustoli?il Mongkeja.

Prevzem Zlate horde [ uredi | uredi kodo ]

Ko je Batu kan leta 1255 umrl, je prestol za kratek ?as prevzel njegov sin Sartak, leta 1257 pa je nanj sedel Berke. Bil je sposoben vladar, ki je nadaljeval z utrjevanjem in stabiliziranjem svojega kanata. Med njegovim vladanjem so Mongoli kon?no porazili upornega Danila Galicijskega in drugi? napadli Litvo in Poljsko . Mongolska vojska pod poveljstvom slavnega generala Burundaja je leta 1259 oplenila Lublin, Zawichost, Sandomierz, Krakov in Bytom. Leta 1265 je napadel Bolgarijo in bizantinsko Trakijo . Od takrat dalje so Bizantinci pla?evali Zlati hordi davek s tovorom dragocenih tkanin letno.

Berkejeva vojna s Hulegu kanom [ uredi | uredi kodo ]

Berke je po spreobrnitvi v islam postal gore? musliman, kar je povzro?ilo, da je postala Modra horda prete?no muslimanska, vendar so v njej ostali tudi animisti in kristjani. Potem, ko je Hulegu kan umoril bagdadskega kalifa Al-Musta'sima, se je odlo?il za vojno s Hulegu kanom, katerega ozemeljske ambicije v Siriji in Egiptu so ogro?ale njegove sovernike muslimane.

Medtem so se Mongoli pod poveljstvom Kitbuka spopadli s kri?arji , ki so posedovali obalo Palestine . Mameluki so zato s kri?arji sklenili zavezni?tvo, pre?li preko njihovega ozemlja in v bitki pri Ajn D?alutu leta 1260 uni?ili mongolsko vojsko in Kitbuka ubili. Palestina in Sirija sta bili za Mongole za vedno izgubljeni in meja mongolskega cesarstva se je med vladanjem Hulegujeve dinastije ustalila na Tigrisu .

Hulegu se je leta 1262 vrnil v svoj kanat, potem pa se je za?ela dr?avljanska vojna z Berkejem in Modro hordo. Eden od vzrokov za vojno je imel versko ozadje, ker je Hulegu opusto?il muslimanski Bagdad, ^{[note 3] [note 4]} drugi pa je bil ozemeljski: Azerbajd?an , katerega je D?ingiskan dal svojemu sinu D?o?iju, je Mongke dal svojemu bratu Hulegu. Berkeju to sicer ni bilo pogodu, vendar je potrpe?ljivo ?akal do Mongkejeve smrti. Hulegujeva vojska je med vojno do?ivela te?ak poraz ob reki Terek in se je morala umalniti.

Ti vojni pohodi so bili prvi odprti spopadi med Mongoli, ki so napovedali konec enotnosti Mongolskega cesarstva .

Posledice [ uredi | uredi kodo ]

Berke je v spopadu z Abaka kanom leta 1266 umrl. Nasledil ga je prane?ak Mengu-Timur, ki je nadaljeval politiko zavezni?tva z Mameluki in obvladovanju Ilkanata . Mnogi zgodovinarji se strinjajo, da je spor med Berkejem in Hulegujem re?il ostanke Svete de?ele , vklju?no z Meko in Jeruzalemom , pred usodo, ki jo je do?ivel Bagdad.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ Ime "Zlata" je verjetno nastalo iz stepskega ozna?evanja glavnih strani neba: ?rna ? sever, modra ? vzhod, rde?a ? jug, bela ? zahod in rumena (oziroma zlata) - sredi??e.
2. ↑ Imeni Modra in Bela horda skladni s perzijsko tradicijo ozna?evanja strani neba, ki jo uporablja ve?ina sodobnih zgodovinarjev. V tur?ki tradiciji so nazivi ravno obratni, kar povzro?a nekaj zmede v sekundarni literaturi.
3. ↑ Muslimanski zgodovinar Rashid al-Din pravi, da je Berke nasprotoval Hulegujevemu napadu na Bagdad in je Mongolom in svojim muslimanskim sovernikom rekel: "Hulegu je oplenil vsa muslimanska mesta in povzro?il kalifovo smrt. Z bo?jo pomo?jo ga bom pozval na odgovornost za tako veliko prelite nedol?ne krvi."
4. ↑ Prito?il se je tudi Batu Kanu: "Mongkeju smo pomagali priti na prestol, potem pa je pozabil, kdo je prijatelj in kdo sovra?nik. Zdaj zaradi njega trpijo lakoto de?ele na?ega prijatelja kalifa. To je podlo."

Sklic [ uredi | uredi kodo ]