Bazilika ( latinsko basilica ) je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgi?nega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj. Iz naziva izhajajo tako pravice kot dol?nosti, ki jih urejajo posebni akti. Status je podeljevala Kongregacija za bogoslu?je in disciplino zakramentov, sedaj pa Dikasterij za bogoslu?je in disciplino zakramentov na pro?njo krajevnega ?kofa ordinarija, pri ?emer morajo biti predhodno izpolnjeni strogi pogoji. Bazilike se delijo na ve?je in manj?e.

Ve?je bazilike [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ja bazilika ( latinsko basilica maior , mno?ina basilicae maiores ) je najvi?ja kategorija neke cerkve. Na ozemlju neke ?kofije sicer nosi najvi?je dostojanstvo stolnica . Na svetu so samo ?tiri ve?je bazilike, vse so v Rimu . Imenujejo se tudi pape?ke . Tri med njimi, ki ne stojijo na ozemlju Vatikana , imajo eksteritorialni status (podobno kot veleposlani?tva v neki dr?avi), ki jim ga je zagotovila Lateranska pogodba iz leta 1929.

Naziv ve?je bazilike je leta 1300 vpeljal pape? Bonifacij VIII. Z razglasitvijo bule Antiquorum fida relatio je ustanovil sveto leto in postavil pogoje za odpustke . Pape? je obnovil dolo?ene velike spreglede in odpustke za greh , to pa se lahko dose?e z obiskom mesta Rima in ?astitljive bazilike prvaka med apostoli . Ni samo ponudil celotnega in mno?i?nega, ampak popolnega odpustka vseh njihovih grehov , ?e izpolnijo dolo?ene pogoje. Kot prvo se morajo kot resni?ni spokorniki spovedati svojih grehov, kot drugo pa morajo obiskati baziliko sv. Petra ali sv. Pavla (zadnje po?ivali??e dveh velikih apostolov). Ko se je leta 1350 obhajalo drugo sveto leto, je pape? Klemen VI. dodal ?e tretjo veliko baziliko, svetega Janeza Lateranskega. Naslednje sveto leto 1390 je bila pridana ?e bazilika Marije Sne?ne, najstarej?a cerkev posve?ena Devici Mariji.

Te ?tiri bazilike so tiste, ki vsebujejo sveta vrata in so predvidene za obiske za pridobitev popolnega odpustka. Samo pape? in njegovi delegati smejo darovati ma?o pri njihovih glavnih oltarjih. Vsaj do nedavnega so bile odprte 24 ur na dan. Njihovo osebje je sestavljeno iz kolegija duhovnikov, ki so vedno na razpolago za spovedovanje.

#	Slika	Ime	Opis
1.		Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim	Imenovana tudi Lateranska bazilika . Bila je prva bazilika, ?e pred izgradnjo bazilike sv. Petra. Tako je ?e danes stolnica rimskega ?kofa (tudi pape?a). Je edina, ki nosi naslov nadbazilika . Njen polni naslov je pape?ka bazilika sv. Janeza Lateranskega, nadbazilika Presvetega Odre?enika in sv. Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica .
2.		Bazilika sv. Petra, Vatikan	Imenovana tudi vatikanska bazilika , zgrajena nad grobom apostola Petra . Je najve?ja cerkev na svetu in slu?i za glavne slovesnosti, ki jih vodi pape?. Njeno uradno ime je pape?ka bazilika sv. Petra v Vatikanu .
3.		Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim	Imenovana tudi ostijska bazilika , saj stoji ob cesti, ki je vodila do Ostie . Zgrajena je nad grobom apostola Pavla . Njeno uradno ime je pape?ka bazilika sv. Pavla zunaj obzidja .
4.		Bazilika Marije Sne?ne, Rim	Imenovana tudi liberijanska bazilika , saj je bila prvotna cerkev pripisana pape?u Liberiju . Je najve?ja cerkev v Rimu, ki je posve?ena Devici Mariji . Njeno uradno ime je pape?ka bazilika sv. Marije Velike .

Manj?e bazilike [ uredi | uredi kodo ]

Manj?a bazilika ( latinsko basilica minor , mno?ina basilicae minores ) je naziv, ki ga za razliko od ve?jih bazilik lahko prejmejo vse ostale cerkve po svetu. Njihove pravice in dol?nosti dolo?a dekret De titulo Basilicae Minoris ^[1] . Na dan 31. december 2020 so bile na svetu 4 ve?je in 1879 manj?ih bazilik. ^[2] Izmed manj?ih nosijo ?tiri bazilike naziv pontifikalna , ki se nana?a na pape?ki naziv pontifex maximus , poleg njih pa tri nosijo naziv pape?ka . Vseh 7 se nahaja v Italiji.

Pontifikalne bazilike			Pape?ke bazilike
1.		Bazilika Ro?novenske Matere Bo?je, Pompeji	1.		Bazilika sv. Lovrenca zunaj obzidja, Rim
2.		Bazilika sv. Nikolaja, Bari	2.		Bazilika sv. Fran?i?ka Asi?kega, Assisi
3.		Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova	3.		Bazilika sv. Marije Angelske, Assisi
4.		Bazilika sv. Hi?e, Loreto

Pogoji [ uredi | uredi kodo ]

Kot pogoj za pridobitev naziva mora biti cerkev posve?ena Bogu po liturgi?nem obredu in mora veljati za sredi??e liturgi?ne in pastoralne dejavnosti, posebno pri obhajanju presvete evharistije, pokore in drugih zakramentov, ki je drugim za zgled zaradi njihove priprave in izvedbe glede na liturgi?ne predpise in zaradi dejavne udele?be vernikov. Cerkev mora biti zato primerno velika in mora imeti prostoren prezbiterij . Oltar , ambon in sedilije morajo biti postavljeni v skladu z liturgi?nimi smernicami. Cerkev mora v ?kofiji u?ivati poseben sloves, na primer tak?en, da je bila zgrajena ob posebnem zgodovinskem in verskem dogodku, da hrani relikvije kak?nega svetnika ali da v njej na poseben na?in ?astijo kak?no sveto podobo. Tudi umetnostnozgodovinska vrednost cerkve je pomembna. Zagotoviti je treba zadostno ?tevilo duhovnikov in ministrantov.

Kot izpolnitev teh pogojev je treba v Rim na Kongregacijo poslati zahtevano dokumentacijo: pro?njo krajevnega ?kofa ordinarija, izjavo Nihil obstat ( Ni? ne nasprotuje ) narodne ?kofovske konference, gradivo o izvoru, zgodovini, verskem ?ivljenju ( bogoslu?ju ), fotografije zunanj??ine in notranj??ine cerkve.

Pravice [ uredi | uredi kodo ]

Na dan javnega oznanjenja o nazivu se pripravijo posebna bogoslu?ja, prav tako pa ?e nekaj dni prej ter tudi potem. Na te dni se lahko obhajajo slovesnosti v ?ast zavetnika cerkve ali svete podobe ali pa za krajevno cerkev ali za pape?a. Vernik, ki pobo?no obi??e baziliko in se v njej udele?i kak?nega svetega obreda ali vsaj zmoli Gospodovo molitev in Vero , lahko prejme popolni odpustek pod obi?ajnimi pogoji (sveta spoved, obhajilo in molitev po namenu svetega o?eta) ob naslednjih prilo?nostih:

• na obletnico posvetitve bazilike
• na dan liturgi?nega praznovanja patrocinija cerkve
• na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
• na obletnico podelitve naziva bazilika
• enkrat na leto na dan, ki ga dolo?i krajevni ?kof ordinarij
• enkrat na leto na dan, ki ga svobodno izbere vernik.

Vsaka bazilika dobi svoj grb, na katerem za osnovo slu?ijo pape?ki simboli: prekri?ana klju?a ter tiara . V cerkvi se sme uporabljati tudi poseben baldahin in zvon?ek ( tintinnabulum in conopaeum ). Ti simboli so vidno znamenje posebne povezanosti z rimskimi bazilikami in s Svetim sede?em . Rektor bazilike ali oseba, odgovorna zanjo, lahko pri izvr?evanju te slu?be nosi (nad talarjem ali redovnim habitom in koretljem) moceto (pelerino ?rne barve z rde?imi obrobami), rde?imi gumbi in gumbnicami.

Dol?nosti [ uredi | uredi kodo ]

V baziliki je treba pospe?evati liturgi?no pou?evanje vernikov s posebnimi te?aji, sre?anji in dru?enji. Posebno skrb je treba nameniti prou?evanju in ?irjenju dokumentov, ki jih objavita pape? in Sveti sede?, posebno tistih, ki se nana?ajo na liturgijo. Prav tako je treba slovesno obhajati cerkveno leto , ?e posebej advent , bo?i? , post in veliko no? . Negujejo se ljudske pobo?nosti. Potrebno je pospe?evati dejavno udele?bo vernikov, tako pri obhajanju evharistije, kakor tudi pri molitvenem bogoslu?ju, zlasti pri hvalnicah in ve?ernicah. Verniki naj ?im ve? sodelujejo tudi pri petju ma?nih delov, saj se s cerkveno glasbo bogoslu?je ozalj?a. Kot znamenje posebne vezi z rimsko stolico svetega Petra, je treba obhajati slede?e praznike:

• praznik Sede?a apostola Petra (22. februar)
• praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
• obletnica pape?eve izvolitve ali ustoli?enja. ^[3]

Manj?e bazilike v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

#	Slika	Ime	?upnija	?kofija	Imenovanje	Tip bazilike	Upravitelj
1.		Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor	Maribor - Sv. Marija	Maribor	7. november 1906	?upnijska , samostanska	fran?i?kani
2.		Bazilika Svetogorske Matere Bo?je, Sveta Gora	Solkan	Koper	19. november 1906 [4]	?kofijsko romarsko sredi??e , podru?ni?na , samostanska	fran?i?kani, manj?e sestre svetega Fran?i?ka
3.		Bazilika Lur?ke Matere Bo?je, Brestanica	Brestanica	Celje	8. junij 1929 [5]	?upnijska	?kofijski duhovnik
4.		Bazilika ?alostne Matere Bo?je, Sti?na	Sti?na	Ljubljana	15. oktober 1936	?upnijska, samostanska	cistercijani
5.		Bazilika Marijinega obiskanja, Petrov?e	Petrov?e	Celje	7. februar 1984	?kofijsko romarsko sredi??e, ?upnijska, samostanska	dominikanci
6.		Bazilika Marije Pomagaj, Brezje	neposredno podrejena Nad?kofiji Ljubljana	Ljubljana	5. oktober 1988	narodno romarsko sredi??e , ?kofijsko romarsko sredi??e, samostanska	fran?i?kani
7.		Bazilika Marije Zavetnice s pla??em, Ptujska Gora	Ptujska Gora	Maribor	8. december 2009	?kofijsko romarsko sredi??e, ?upnijska, samostanska	minoriti [6]

Druge cerkve, povezane z rimskimi bazilikami [ uredi | uredi kodo ]

Nekatere cerkve v Sloveniji so podobno kot bazilike z duhovno sorodstveno vezjo pridru?ene eni od ?tirih velikih rimskih bazilik, le da nimajo statusa bazilike. Ker sta spodaj navedeni cerkvi posve?eni Devici Mariji, sta pridru?eni rimski Baziliki Marije Sne?ne . Ob pridru?itvi sta bili cerkvi vpisani na poseben seznam bazilike, na katerem so najpomembnej?e Marijine cerkve z vsega sveta. Privilegij pa cerkvama daje pravico do podelitve popolnega odpustka, ?e so za to izpolnjeni pogoji.

#	Slika	Ime	?upnija	?kofija	Imenovanje	Tip cerkve	Upravitelj
1.		Cerkev Marijinega varstva, Prihova	Prihova	Maribor	14. november 2009	?upnijska	?kofijski duhovnik [7]
2.		Cerkev Matere Bo?je, Male?nik	Male?nik	Maribor	2. junij 2023 [8]	podru?ni?na	?kofijski duhovnik [9]
3.		Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad	Grad	Murska Sobota		?upnijska	?kofijski duhovnik

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Stolnica

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bazilika

• Gcatholic.com , bazilike v svetu po dr?avah (angle?ko)