Barij

Barij, ₅₆Ba
Barij
Izgovarjava	IPA: [?baː?i]
Videz	srebrno siv; z rumenkastim odtenkom
Standardna atomska te?a A r, std (Ba)	137,327(7)
Barij v periodnem sistemu
	cezij ← barij → lantan
Vrstno ?tevilo ( Z )	56
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 6
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[ Xe ] 6s 2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tali??e	727 °C
Vreli??e	1845 °C
Gostota (blizu s.t. )	3,51 g/cm 3
v teko?em stanju (pri T T )	3,338 g/cm 3
Talilna toplota	7,12 kJ/mol
Izparilna toplota	142 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	28,07 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1, +2 (mo?no bazi?ni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,89
Ionizacijske energije	1.: 502,9 kJ/mol ; 2.: 965,2 kJ/mol ; 3.: 3600 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empiri?no: 222 pm
Kovalentni polmer	215±11 pm
Van der Waalsov polmer	268 pm
	Spektralne ?rte barija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	telesno centrirana kubi?na (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	1620 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	20,6 μm/(m?K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	18,4 W/(m?K)
Elektri?na upornost	332 nΩ?m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+20.6·10 ?6 cm 3 /mol
Youngov modul	13 GPa
Stri?ni modul	4,9 GPa
Stisljivostni modul	9,6 GPa
Mohsova trdota	1,25
?tevilka CAS	7440-39-3
Zgodovina
Odkritje	Carl Wilhelm Scheele (1772)
Prva izolacija	Humphry Davy (1808)
Najpomembnej?i izotopi barija
	Kategorija: Barij ; prika?i · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Barij ( latinsko barium ) je strupen kemi?ni element , ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko ?tevilo 56 . Je mehak srebrnkast kovinski element in alkalijska zemeljska kovina , ter se tali pri zelo visoki temperaturi . Barijev oksid najve? najdemo v mineralu baritu , samega barija pa zaradi njegove reaktivnosti z zrakom nikoli ne najdemo v ?isti obliki. Spojine te kovine se v majhnih koli?inah uporabljajo kot barve in pri izdelovanju stekla .

Pomembne lastnosti [ uredi | uredi kodo ]

Barij je kovinski element, kemijsko podoben kalciju , vendar mehak in v svoji ?isti obliki srebrno bele barve, podobne svincu . Barij na zraku zlahka oksidira in je zelo reaktiven z vodo ali alkoholom , ki ga raztapljata. Nekatere spojine tega elementa so zanimive zaradi njihove visoke specifi?ne te?e , denimo barijev sulfat Ba(SO ₄), v naravi znan kot mineral barit , imenovan tudi te?ec .

Uporaba v industriji [ uredi | uredi kodo ]

Obstaja le malo mo?nosti uporabe barija v industrijske namene. Je sestavina YBCO ( visokotemperaturni superprevodnik ), uporablja se kot dodatek jeklu in litemu ?elezu, saj zmanj?uje velikost ogljikovih zrn v mikrostrukturi kovine.

Barijeve spojine se dodaja raketam za ognjemet , saj le-ta tako pridobi zeleno barvo.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

↑ Greenwood, Norman N. ; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann . str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8 .
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). ≫Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)≪ . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265?91. doi : 10.1515/pac-2015-0305 .
↑ Lide, D. R., ur. (2005). ≫Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds≪. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5 .
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 .

Ta ?lanek o kemi?nem elementu je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

[1] Greenwood, Norman N. ; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann . str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8 .

[CIAAW2013-2] Meija, Juris; in sod. (2016). ≫Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)≪ . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265?91. doi : 10.1515/pac-2015-0305 .

[3] Lide, D. R., ur. (2005). ≫Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds≪. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5 .

[4] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 .

[1]

[2]

[3]

[4]