BS 7 oziroma Be?igrajska soseska 7 (omenja se tudi kot soseska Ruski car ) je blokovsko naselje v severnem delu Ljubljane , zgrajeno v za?etku 70-ih let dvajsetega stoletja, na kmetijskih povr?inah bli?njih vasi Je?ice , Male vasi in Sto?ic . Sosesko kot celoto sestavljajo tri ulice, in sicer: Bratov?eva plo??ad, Glin?kova plo??ad in Mucherjeva ulica.

Soseska spada v ?etrtno skupnost Posavje , katere sede? je v tej soseski, na naslovu Bratov?eva plo??ad 30. V bli?ini pa se nahaja znamenita gostilna "Pri ruskem carju".

Mimo soseske je speljana Dunajska cesta , po kateri v sredi??e mesta skozi naselje potekajo mestne avtobusne linije ?t. 6, 8 in 11. Liniji 14 in 18 pa pripeljeta s Sloven?eve ulice . Linija 14 po ?erinovi ulici in skozi Je?ico proti Savljam , linija 18 pa po Ulici 7. septembra na Dunajsko cesto in proti Sto?icam.

Soseska je za??itena, saj je pomemben urbanisti?no arhitekturni primer stanovanjske zazidave druge polovice 20. stoletja in kot reprezentativen zgled slovenske brutalisti?ne arhitekture. Od leta 2017 je soseska kot celota vpisana v register nepremi?nine dedi??ine ZVKD

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Soseska BS 7 je bila zgrajena na nekdanjih kmetijskih povr?inah okoli?kih vasi v ?asu socializma . Odvzem zemlje za gradnjo stanovanj je pomenil hud udarec za kme?ko prebivalstvo. Novo nastajajo?e mesto se je takrat ?ele pribli?alo vasem kot so Je?ica , Mala vas , Savlje . Dotlej je bil med mestom in vasmi 3?4 km dolg pas polj. Z izgradnjo blokovskega naselja pa so se vasi dokon?no povezale z mestom Ljubljano in po?asi za?ele izgubljati svojo pode?elsko identiteto. Soseska je bila zasnovana kot megastruktura ob dveh ulicah, ki sta njen vodilni motiv. Urbanisti so v tej soseski, ki je predstavljala urbanisti?no inovacijo, tako ?eleli preizkusiti dinami?no metodo na?rtovanja. Dolo?ili so klju?ne oporne to?ke in oblikovalske elemente, ki povezujejo sosesko v celoto, znotraj teh okvirov pa dopustili raznoliko oblikovanje. Ulica in trg sta bila dva vodilna mestna motiva. Slednja predstavljata socialni prostor, kjer se odvijajo razli?ni programi in funkcije, ki polnijo sosesko z ?ivljenjem. Pomemben element soseske je park s skrbno oblikovanim reliefom in skupinami dreves, ki je ume??en med 3 ulice in sicer Bratov?evo in Glin?kovo plo??ad ter Mucharjevo ulico in je delo krajinskega arhitekta Du?ana Ogrina. Soseska je delo treh arhitektov: Marjan Be?an , Braco Mu?i?, Nives Starc, zmagovalcev dr?anega nate?aja leta 1967. Stanovanjski bloki so bili zasnovani v enovitem arhitekturnem izrazu ? oblikovno, volumsko in barvno zelo usklajeni ter povezani z mo?nim urbanisti?nim motivom. Zunanjost stavb vsebuje skbno likovno opremljen eksterier, ki sta ga oblikovala kipar Marjan Tr?ar in arhitektka Marija Vovk. Silhueta soseske sledi strukturi Kamni?kih Alp v ozadju. V oblikovanje so vklju?eni pogledi na okoli?ke dominante. Kljub temu da je osrednji motiv soseske nedokon?an, predstavlja soseska enega najkvalitetnej?ih primerov visoke goste zazidave v Sloveniji. Zasnova naselja je po zgledu ?vedske in danske arhitekture. Prav pri tej soseski, se v gradbeni tehnologiji za izgradnjo stanovanj prvi? uporabila tehnologija drsnih opa?ev in parnega betoniranja, kot tudi vrsto drugih tehnolo?kih novosti, ki so jih takrat slovenski in?enirji prevzeli iz arabije. Zgrajena je bila med letoma 1968 in 1979. Po izgradnji je ?tevilo prebivalcev na tem obmo?ju izjemno naraslo. Priseljevati so se pri?eli ljudje iz vseh koncev Slovenije in tudi drugih republik takratne skupne dr?ave Jugoslavije .

V soseski se nahaja ve? gostinskih objektov, trgovin, poslovnih prostorov in prostorov za druge dejavnosti. V naselju je tudi mednarodna osnovna ?ola, knji?nica in lekarna. Pod Bratov?evo plo??adjo so gara?e, okoli ostalih blokov pa ve? parkiri??. V osrednjem parku so rekviziti za ?port in rekreacijo ter otro?ka igrala. Ob robu naselja pa se nahaja tudi prostor za vrti?ke, osnovan na biv?em voja?kem odpadu. Bratov?eva plo??ad pa poznana predvsem po tem, saj je bila prizori??e snemanja znanega slovenskega filma Sre?a na vrvici . ^{[ navedi vir ]}

Problematika [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi neurejenega lastni?tva plo??adi (ni ?e povsem razdeljeno lastni?tvo med zasebne in javne povr?ine) so se njenega vzdr?evanja otepali tako stanovalci, ter njihovi upravitelji in tudi ob?ina. ?ele leta 2012 so se stvari uredile, da odtlej skrbi ob?ina za urejanje javnih povr?in. V letu 2016 so z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) izdelali osnutek projekta za prenovo Bratov?eve plo??adi. Sanacija plo??adi, bo izvedena v letu 2018.

Ve?ji park med ulicami, ki je namenjen predvsem pre?ivljanju prostega ?asa, na kateremu se nahajajo tudi igrala za otroke, je bil dalj ?asa mo?no obremenjen z pasjimi iztrebki, saj je sprehajanje psov kakor v vsaki soseski precej popularno. Do neke mere se je v zadnjih letih to uredilo z postavitvijo ko?ev za pasje iztrebke. Kljub naseljevanju v mesto je med prebivalci soseske opazna ?elja po kosu svoje zemlje in pridelovanju lastne hrane. Tako so kmalu po izgradnji blokov nastali v okolici nelegalni vrti?ki, ki so obi?ajno zasedli neuporabljene povr?ine. Dolo?en del teh povr?in je namenjen vrti?karjem, kot je nekdanji voja?ki odpad. Drug del pa obsega povr?ine ob ?eleznici , ki so last slovenskih ?eleznic . Ljudje so se z izkopavanjem bre?in, s svojimi vrti?ki prebili kar do Saveljskega mostu. ^{[ navedi vir ]}

Zaradi gospodarske krize, ki je nastopila konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja, se ni izvedla gara?na hi?a na Glin?kovi plo??adi (v planu je bila tudi tam predvidena podobna vkopana gara?a, kot na Bratov?evi plo??adi). Ker so zaradi var?evalnih ukrepov pri gradnji Glin?kove plo??adi reducirali porabo materialov, ter rahlo spremenili tudi prvotno na?rtovamo arhitekturo stanovanjskih blokov, je tako danes precej premalo parkirnih prostorov prav v tem delu soseske. Niti niso tlakovali stranskih zelenic, kjer so bile kasneje predvidene tripleks gara?ne hi?e, kar pa je danes postalo divje in neurejeno parkiri??e. V preteklosti je bilo ve? nerealiziranih pobud in predlogov za ureditev podzemne parkirne hi?e pri glin?kovi plo??adi.

Imena ulic [ uredi | uredi kodo ]

Bratov?eva plo??ad ? imenovana po Francu Bratov?u, rojenem 1920 v Sto?icah. Bil je aktivist OF in ?lan KPS od 1941, prvoborec, kurir glavnega poveljstva slovenskih partizanskih ?et . Med vojno so ga zajeli Italijani, bil je tudi zaprt v Italiji. Po osvoboditvi je ostal oficir JLA in nosilec partizanske spomenice . Umrl je leta 1956 v Ljubljani. Glin?kova plo??ad ? imenovana po Miru Glin?ku ? Robiju rojenem 1924 v Srednji vasi pri Kamniku . Kot dijak je ?ivel v Mali vasi. Bil je mladinski aktivist OF od 1941 in borec od 1942. Padel je v ?entlovrencu na Dolenjskem leta 1943 kot 19-letni fant. Mucherjeva ulica ? imenovana po Antonu Mucherju ? Muhcu, rojenem 1927 na Vrhniki , vajencu z Je?ice, aktivistu mladinske OF in Skojevcu od 1941, borcu in mitraljezcu. Padel v bojih pri ?u?emberku leta 1943 pri 16 letih. ^{[ navedi vir ]}

Viri [ uredi | uredi kodo ]

? Urbano ?ivljenje ob kmetijah ali ruralno ?ivljenje ob stolpnicah? Dilema jasne lo?nice med urbanim in ruralnim

? Plani??ek Anja. 2015. Mavri?ni terorizem v soseskah. Energetska sanacija v BS-7. Trajekt