Avgustovski pu?

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avgustovski pu?

Kraj smrti treh civilistov

Boris Jelcin maha z novo rusko zastavo
Tanki na Velikem Moskvoreckem mostu
Barikada na Smolenski ulici

Barikade pred moskovsko Belo hi?o
Datum 19.?22. avgust 1991
Prizori??e
Izid

Pu? spodleti

  • Predaja Dr?avnega komiteja za izredno stanje
Udele?enci
  Sovjetska zveza Ruska SFSR
Poveljniki in vodje

Genadij Janajev
Dmitrij Jazov
Vladimir Krju?kov
Valentin Pavlov
Boris Pugo
Oleg Baklanov
Vasilij Starodubcev

Aleksandr Tizjakov

Boris Jelcin

Mihail Gorba?ov
?rtve in izgube

Notranji minister Boris Pugo naredi samomor
Voja?ki svetovalec Gorba?ova Sergej Ahromejev naredi samomor

Upravnik zadev centralnega komiteja Nikolaj Kru?ina naredi samomor
3 civilisti ubiti 21. avgusta

Avgustovski pu? ali Sovjetski poskus dr?avnega udara 1991 je bil spodletel poskus voditeljev Komunisti?ne partije Sovjetske zveze prevzeti oblast v dr?avi in odstaviti Mihaila Gorba?ova . Pu? so organizirali najvi?ji voja?ki in civilni voditelji Sovjetske zveze. Poskus dr?avnega udara je spodletel zaradi slabe organizacije in u?inkovitega dr?avljanskega upora, zlasti v Moskvi . Upor je vodil ruski predsednik Boris Jelcin , zaveznik Gorba?ova. Pu? je spodletel po dveh dneh in Gorba?ov se je vrnil na oblast, vsi pu?isti pa so izgubili polo?aje. Jelcin je postal prevladujo? voditelj in Gorba?ov je izgubil veliko svojega vpliva. Spodletel poskus dr?avnega udara je vodil v padec Komunisti?ne partije Sovjetske zveze.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1990 so Armenija , [1] Estonija , [2] Latvija [3] in Litva [4] razglasile neodvisnost. 17. marca 1991 je bil v ostalih sovjetskih republikah, z izjemo Gruzije in Moldavije organiziran referendum za obstanek v reformirani Zvezi sovjetskih suverenih republik. Velika ve?ina 77,85 % udele?encev referenduma je glasovalo za ustanovitev nove ZSSR. Po pogajanjih so se vse dr?ave, razen Ukrajine, strinjale za ustanovitev nove zveze suverenih dr?av s skupno zunanjo politiko, predsednikom in vojsko. Rusija, Kazahstan in Uzbekistan bi morali podpisati pogodbo 20. avgusta 1991 v Moskvi. [5] [6]

4. avgusta 1991 se je Gorba?ov odpravil na po?itnice v svojo da?o v Forosu na Krimu . Na?rtoval je vrnitev v Moskvo za podpis pogodbe 20. avgusta. 17. avgusta so se ?lani Dr?avnega komiteja za izredno stanje (DKIS) sestali in preu?ili besedilo pogodbe. Verjeli so, da bi njen podpis vodil v razpad Sovjetske zveze in da je potrebno ukrepati. Naslednji dan je namestnik ministra za obrambo Varennikov odletel na Krim na sestanek z Gorba?ovom, minister za obrambo Jazov pa je za?el na?rtovati uvedbo izrednega stanja.

18. avgusta ob 16.32 je DKIS prekinil telefonsko komunikacijo in jedrski poveljni?ki in nadzorni sistem. DKIS so zahtevali, da Gorba?ov razglasi izredno stanje ali pa odstopi in imenuje podpredsednika Janajeva za za?asnega predsednika. [7] [8] Gorba?ov je pozneje trdil, da je ultimat zavrnil, [7] [9] Varennikov pa je trdil, da je Gorba?ov izjavil, naj naredijo, kar ?elijo. [10] Janajev je podpisal dekret, s katerim se je razglasil za za?asnega predsednika ZSSR z utemeljitvijo, da Gorba?ov zaradi bolezni ni sposoben izvajati predsedni?kih dol?nosti.

Tanki na Rde?em trgu med Avgustovskim pu?em

19. avgusta ob 7. uri sta dr?avni radio in televizija za?ela predvajati razglasila pu?istov, KGB pa je naro?il aretacijo Borisa Jelcina. V Moskvo je vstopilo 4000 vojakov, 350 tankov, 300 oklepnikov in 420 tovornjakov 2. Tamanske divizije in 4. Kantemirovske tankovske divizije. Specialne enote so obkro?ile Jelcinovo da?o, vendar ga iz neznanega razloga niso aretirale. [11] Jelcin je nato za?el organizirati zatrtje pu?a. Sovjetska javnost je bila glede poskusa dr?avnega udara razdeljena, sovjeti pa so ga ve?inoma podpirali. [11] Jelcin je prevzel oblast nad vojsko in pozval k splo?ni stavki. [11] Poveljnik ?taba tankovskega bataljona pred Belo hi?o je razglasil svojo zvestobo Jelcinu in ta je nagovoril mno?ico z enega od tankov. [12]

20. avgusta popoldne so Krju?kov, Jazov in Pugo odredili napad na Belo hi?o.

21. avgusta ob 1. uri je bila pred Belo hi?o narejena barikada za blokiranje oklepnikov 2. divizije. Pri tem so bili tri civilisti ubiti. [8] [13] [14] Po tem dogodku specialne enote niso napadle Bele hi?e in Jazov je naro?il umik vojske iz Moskve. Enote so se za?ele umikati ob 8. uri.

22. avgusta je Gorba?ov priletel v Moskvo, Krju?kov, Jazov in Tizjakov pa so bili aretirani. Pugo je naslednji dan skupaj z ?eno naredil samomor.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Маркедонов Сергей Самоопределение по ленинским принципам
  2. Ziemele (2005) . p. 30.
  3. Ziemele (2005) . p. 35.
  4. Ziemele (2005) . pp. 38?40.
  5. ≫Многоступенчатый запуск нового Союза намечен на 20 августа≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 2. junija 2021 . Pridobljeno 31. maja 2021 .
  6. Союз можно было сохранить. Белая книга: Документы и факты о политике М. С. Горбачёва по реформированию и сохранению многонационального государства . ? 2-е изд., перераб. и доп. ? М.: АСТ, 2007. ? С. 316 ? 567 с.
  7. 7,0 7,1 (rusko) Novaya Gazeta No. 59 of 20 August 2001 Arhivirano 29 September 2007 na Wayback Machine . (extracts from the indictment of the conspirators)
  8. 8,0 8,1 Kommersant Arhivirano 2008-01-07 na Wayback Machine ., 18 August 2006 (rusko)
  9. ≫Горбачев: "Я за союз, но не союзное государство" [Gorbachev: "I am for the union, but not the union state"]. BBC News (v ru??ini). 16. avgust 2001.
  10. ≫Варенников Валентин Иванович/Неповторимое/Книга 6/Часть 9/Глава 2 ? Таинственная Страна≪ . mysteriouscountry.ru . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. oktobra 2017 . Pridobljeno 31. maja 2021 .
  11. 11,0 11,1 11,2 Dunlop, John B. (1995). The rise of Russia and the fall of the Soviet empire (1. pbk. printing, with new postscript izd.). Princeton, N.J.: Princeton University Press. ISBN   978-1-4008-2100-6 . OCLC   761105926 .
  12. "Moskovskie Novosty", 2001, No.33 ≫Archived copy≪ (v ru??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. novembra 2007 . Pridobljeno 26. junija 2007 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: arhivirana kopija kot naslov ( povezava )
  13. ≫Calls for recognition of 1991 Soviet coup martyrs on 20th anniversary≪ . The Guardian Online . 16. avgust 2011 . Pridobljeno 9. marca 2018 .
  14. A Russian site on Ilya Krichevsky ≫Archived copy≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. avgusta 2011 . Pridobljeno 25. decembra 2010 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: arhivirana kopija kot naslov ( povezava ) . Accessed 15 August 2009. Archived 17 August 2009.